Mnogi menijo, da so vetrne elektrarne neestetske in da kvarijo naravno podobo pokrajine, vendar je to mnenje pogosto subjektivno in odvisno od percepcije posameznika. Zasnova vetrnih elektrarn se nenehno izboljšuje, da bi bile bolj estetsko sprejemljive in se čim bolje vključile v okolje. V resnici vsak infrastrukturni poseg, kot so energetika, daljnovodi ali ceste, vpliva na izgled krajine, vetrne elektrarne pa niso izjema.

Velikost in obseg vpliva vetrnih elektrarn na okolico sta močno odvisna od dimenzij projekta. Veliki vetrni parki na hribovitih področjih lahko zahtevajo gradnjo dostopnih cest in elektroenergetskih povezav, kar lahko bolj poseže v pokrajino kot na ravninskih območjih. Poleg tega, če so vetrne elektrarne postavljene v vidni medsebojni razdalji, se vizualni vpliv še poveča. Vidnost vetrnic se največkrat razprostira do približno 5 km od same elektrarne, čeprav je večina vizualnih vplivov omejena na območje do 1 km.

Pri načrtovanju vetrnih elektrarn se vedno opravi presoja vpliva na krajino in bivalno-kulturno okolje,
ki vključuje dva ključna vidika:

1. Vpliv na značaj krajine, ki ocenjuje, kako se vetrna elektrarna vizualno sklada z značilnostmi
   okolice, vključno s prepoznavnostjo in izjemnostjo pokrajine.
2. Vpliv na razglede s pomembnih točk, kjer se ocenjuje, kako postavitev vetrne elektrarne
   vpliva na vedute in estetsko izkušnjo opazovalca.

Ustrezno načrtovanje, pravilna izbira lokacije in pozornost do krajinske kompozicije lahko bistveno
omilijo vizualni vpliv vetrnih elektrarn. Takšne rešitve vključujejo premišljeno postavitev vetrnic in
uporabo naravnih elementov za njihovo boljšo integracijo v okolje.