Podnebna kavarna: Spoštujmo hrano – spoštujmo planet

Na Ekonomski fakulteti je v okviru Trajnostnega tedna potekala Podnebna kavarna na temo Spoštujmo hrano, spoštujmo planet. Gosti kavarne so bili Lenka Puh (Mini tovarna), Adnan Šupuk in Amela Korlat (ALMS.si) ter Anka Peljhan (projekt Kuhnapato), katere združuje to, da imajo za cilj zmanjšati količino hrane, ki konča v smeteh.

Udeleženci Podnebne kavarne za mizami s prigrizki
Udeleženci Podnebne kavarne za mizami s prigrizki
Lično aranžirana nabodala iz kruhovih cmokov z dodatki

Foto: arhiv Ministrstva za okolje, podnebje in energijo

V Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije namreč 47 odstotkov vse hrane, ki konča v smeteh, povzročimo v gospodinjstvih, dodatnih 37 odstotkov v gostinstvu, 9 odstotkov v trgovinski dejavnosti ter v proizvodnji preostalih 7 odstotkov. Kaj pa lahko naredimo doma, da bomo s hrano ravnali bolj odgovorno?

Načrtovanje nakupa in priprave hrane

Rezultati raziskave na podlagi kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane, ki so jo izvedli na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, so pokazali, da skoraj tretjino hrane (30 odstotkov) zavržemo zato, ker je pokvarjena. Malo manj kot tretjino je konča v smeteh zaradi pretečenega roka uporabe, skoraj četrtino, ker smo pripravili preveč hrane. Imenovalec teh razlogov je skupen – nakup ali priprava neustrezne količine hrane ali bolje rečeno, nenačrtovana poraba hrane.

»Če obroke načrtujemo, zagotovo kupimo manj nepotrebnih živil – če seveda sploh imamo možnost kupovati v pravih količinah,« pravi Lenka Puh iz skupine Etri, ki je sooblikovala inovativni koncept Mini tovarna, kjer razvijajo izdelke iz presežkov hrane iz primarne pridelave in trgovin. Poleg nujnosti načrtovanja na vsaki stopnji oskrbe s hrano, poudarja tudi pomen poznavanja kompostiranja, saj na ta način hrana ni odpadek – po principu krožnega gospodarjenja postane organsko gnojilo. »Logika, da imamo samo en planet, nam pomaga, da razmišljamo na način, da nič ne gre v nič – kot v gozdu,« je prepričana Puhova.

S hrano preudarno ravnajo tudi učenci iz več kot 100 osnovnih šol, ki so vključeni v projekt Kuhnapato.si, katerega vodja je Anka Peljhan. V okviru projekta organizirajo kuharske delavnice za otroke v obliki interesnih dejavnosti ali krožkov, kot nujno dopolnilo gospodinjstvu, katerega imajo osnovnošolci zgolj v šestem razredu. Peljhanova prisega na zmernost in v prvi vrsti za manj hrane, ki konča v smeteh, svetuje: »Vzemi, kar potrebuješ in nikoli ne hodi lačen v trgovino.«

Kreativna uporaba že pripravljene hrane

Po oceni SURS 40 odstotkov vse odpadne hrane predstavlja užitni del, kar pomeni, da je bila ta hrana v nekem trenutku namenjena prehrani ljudi in užitna. Pod užitni del odpadne hrane tako na primer štejemo tudi zavržen star plesniv kruh, pokvarjeno delikatesno salamo in ostanke jogurta v lončku – vse to bi v primeru pravočasne uporabe lahko spremenili v okusne obroke.

Za odgovoren odnos do hrane so ključni znanje, kreativnost in motivacija, je jasna Peljhanova: »V našem projektu otroke učimo, da z deli jedi, ki so nam ostali od obroka, lahko ustvarimo nov kakovosten in nadvse okusen obrok. Denimo prosena kaša od večerje je lahko naslednji dan pečenjak z dodanim sadjem.« Pravi, da je ogromno delov živil, ki jih navadno zavržemo, izjemno okusnih, od olupkov jabolk, krompirja in repe. Ravno krompirjeve olupke imajo otroci zelo radi – iz njih namreč naredijo čips ali s popečenimi olupki okrasijo jedi.

Osnovnošolce v projektu Kuhnapato.si učijo uporabiti sestavine, ki so na voljo doma, predvsem pa jih spoznavajo z nadomestki določenih sestavin: »Zaradi ene manjkajoče sestavine nam ni treba v trgovino,« pravi Peljhanova. Otroci, ki so vključeni v projekt, tako niso le ambasadorji odgovornega odnosa do hrane v svojih šolah, temveč tudi v svojih domovih.« Projekt Kuhnapato.si je v številnih šolskih kuhinjah povzročil tudi spremembe na bolje: »V šolskih kuhinjah so videli, da otroci pojedo tudi kaj novega in pripravljenega na drugačen način, in veseli smo, da so se kuharice temu prilagodile ter tudi same začele bolj ustvarjalno pristopati k pripravi obrokov,« je še povedala Peljhanova.

Hrana, ki ostane v restavracijah

»Kot nekdanji gostinec polagam ljudem na srce – kar naročite, tudi pojejte. Veliko ljudi je lačnih, celo v vaši najbližji okolici, pa to verjetno sploh ne veste, dokler ne začnete raziskovati. Hkrati pa vse, kar ne pojemo, žal konča med odpadki, z odvozom te hrane nekdo služi, hrana pa gre v skladu z zakonodajo v proizvodnjo bioplina, postane surovina. Tudi, ko jeste zunaj, prosite, da vam zavijejo za domov ali pa prosite za manjšo porcijo,« pravi Adnan Šupuk, razvijalec aplikacije ALMS.si.

Adnan Šupuk sicer prihaja iz podjetja, katerega glavna dejavnost je razvoj programske opreme in ne priprava ali prodaja hrane. »Ideja za aplikacijo je prišla iz moje osebne izkušnje. Imel sem namreč manjšo restavracijo, ki je na letni ravni približno tri tone neprodane hrane zavrgla. Neprodano hrano smo preko skupnosti za mlade začeli namenjati tistim, ki jo potrebujejo. Ker je bilo to izjemno dobro sprejeto, smo se odločili digitalizirati ta proces in takšne prakse omogočiti tudi drugim restavracijam v Sloveniji – tako je nastala ALMS.si platforma,« se spominja Šupuk. Restavracije morajo namreč v skladu s trenutno zakonodajo hrano, ki ni prodana, zavreči in pospraviti v sode za biološko predelavo. Šupuk pravi, da njihovo podjetje s hrano nima ničesar, niso ne ponudnik, ne prevzemnik: »Smo samo digitalna platforma, ki omogoča, da so ponudniki vidni in hrana pride do ljudi, ki jo potrebujejo. Naš glavni cilj je, da hrana ne roma v smeti.«

Da je samo hrana, ki ostane na krožnikih odpadna, pa Lenka Puh z ekipo Etri uči tudi v okviru kosil v ljubljanski Pokušini pod strehco med počitniškim varstvom, kjer otroci pojedo kosilo: »Kar imate na krožniku, ne moremo uporabiti, kar bo v loncu, lahko damo naprej.« Pravi, da otroci z bolj odgovornim odnosom do hrane pogosto spreminjajo tudi navade celotne družine, saj naučeno nesejo domov. »Vedno povem zgodbo o očetu, ki se mi je zahvalil, da sem njegovega otroka naučila jesti špinači, njega samega pa bučke,« se Puhova spomni poletne šole, ko so zaradi tone in pol podarjenih bučk s strani Kmetijskega inštituta Slovenije, otroke poletnega varstva opremili z bučkami in recepti za pripravo.

Podnebne kavarne

Zmanjševanje količine odpadne hrane je le ena od tem, ki jih obravnavajo Podnebne kavarne, ki so organizirane v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Z občinstvom razpravljajo strokovno podkovani predavatelji s področij trajnostna mobilnostnizkoogljična družbatrajnostna gradnja in učinkovita raba energijezeleno javno naročanjeodpadna hrana ter trajnostna raba zemljišč.

Podnebna kavarna pride kamorkoli je povabljena, navadno pa jo gostijo na šolah, v knjižnicah, kulturnih domovih ali ob robu sejmov. Želite, da Podnebna kavarna pride tudi k vam? Oglasite se na info@samo1planet.si.

Oglej si še ostale objave

17.09.20
Kako učinkovita je lahko zelena prehranska veriga?

Kemijski inštitut v sodelovanju s Slovenskim Združenjem za Kakovost in Odličnost in Gospodarsko Zbornico Slovenije organizira posvet na temo učinkovitosti zelene prehranske verige, ki bo na Kemijskem inštitutu 17. in 18. 9. 2020.  Učinkovita, […]

24.06.22
Delavnice o kazalnikih trajnostne gradnje – testiranje alfa verzije in uporaba v praksi

V junijski številki revije Gradbenik si lahko preberete izsledke delavnic na temo kazalnikov trajnostne gradnje s poudarkom na testiranju alfa verzije in uporabi kazalnikov v praksi. V letu 2019 se […]

21.03.21
Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja

Mednarodni dan gozdov, ki ga praznujemo 21.marca 2021, letos poteka pod geslom: »Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja« in je posvečen obnovi ter negi gozdov – gozdnogojitvenima ukrepoma, […]

e-novice in obvestila

Če želite tudi sami postati bolj okoljsko ozaveščeni se prijavite na naše e-novice, kjer bomo z vami vsak mesec delili nasvete na področju zmanjševanje svojega ogljičnega odtisa.
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ta ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.