V okviru sejma AGRA v Povezovalnici podnebnih ciljev je v organizaciji Ministrstva za okolje, podnebje in energijo potekal posvet, kjer so predstavniki ministrstev, nevladnega sektorja in znanosti poudarili nujnost odgovornega ravnanja s hrano in predstavili konkretne korake za zmanjšanje količin odpadne hrane v celotni prehranski verigi. Odpadna hrana je namreč tretji največji povzročitelj emisij toplogrednih plinov.

Barbara Sosič iz Slovenskega etnografskega muzeja je uvodoma osvetlila zgodovinsko perspektivo, ko je bilo zavreči hrano nepredstavljivo. »Naši predniki so živeli v časih, ko je bilo pomanjkanje del vsakdana. Hrana je bila cenjena in spoštovana, saj je varčnost krepila kmetije, medtem ko je potratnost vodila v propad,« je poudarila. Ta zgodovinski vpogled nas opominja, kako pomembno je, da se tudi danes, ko vsaj v zahodnem delu sveta živimo v izobilju, zavedamo vrednosti hrane. Ker je odnos ljudi do hrane vse prej kot odgovoren, so na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo s partnerji zasnovali projekt LIFE IP CARE4CLIMATE, v okviru katerega 14 partnerjev iz javnega, zasebnega in nevladnega sektorja aktivno deluje tudi na področju zmanjševanja količin odpadne hrane.

Vodja projekta Nataša Kebe je povedala, da se v projektu osredotočajo na razvoj novih metodologij in orodij, kot so kuhinjski dnevniki in sortirna analiza bioloških odpadkov, s katerimi merijo napredek pri zmanjševanju odpadne hrane. »Letos ponavljamo analize iz let 2021/22, da bi ugotovili, če smo na področju zmanjševanja odpadne hrane dosegli napredek,« je povedala Kebetova.

Kot je kasneje razjasnil dr. Andrej Pristovnik, iz Sektorja za ravnanje z odpadki na okoljskem ministrstvu, ne smemo mešati presežkov hrane in odpadne hrane: »Hrana, ki ostane na poljih, ni odpadek, dokler je ne zavržemo. Jabolka, ki smo jih pobrali iz jablane, a jih nismo pojedli, pa postanejo odpadek. Pomembno je, da ozaveščamo ljudi, da z odgovornim ravnanjem preprečimo nastanek odpadne hrane že v fazi, ko jo še lahko uporabimo,« je poudaril. Oskrba hrane je namreč razdeljena v več faz, to so primarna pridelava, predelava in proizvodnja, prodaja na drobno ter distribucija hrane nadalje v restavracijah, gostinskih dejavnostih in seveda v gospodinjstvu. Kljub prepričanju, da posameznik pri zmanjševanju vpliva na podnebje ne more narediti veliko, to pot to prepričanje nikakor ni upravičeno – predelava in proizvodnja sta namreč zaradi ekonomske logike najbolj optimizirani, najmanj ekonomični pa smo ravno posamezniki v gospodinjstvih, zato je odgovornost vsakega posameznika, da te količine zmanjša.

Tadeja Kvas Majer z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je povedala, da je cilj ministrstva, da skupaj z ostalimi deležniki in resorji, do leta 2030 s 57-imi ukrepi prepolovijo količino zavržene hrane. Obenem je potrkala na vest vsakega posameznika s preprostim argumentom: »Manj hrane kot bomo zavrgli, manjši pritisk bo na okolje in na primarnega pridelovalca, saj bo potrebno pridelati manj hrane. Kar 30 odstotkov pridelane hrane namreč vržemo v smeti, kar pomeni, da gre v nič prav tolikšen delež gnojil, dela in energije – vse to zavržemo. Pomagamo lahko tako, da smo pri nakupih zmerni, pri prehranjevanju pa vzamemo toliko kot bomo pojedli«.

Katja Sreš, Ekologi brez meja, je opozorila na spremembe življenjskih navad in njihov vpliv na količine odpadne hrane: »Skupni obroki so redkost, različni življenjski slogi pa nas odvračajo od odgovornega nakupovanja. Vsak lahko prispeva že s preprostimi dejanji, kot so pravilno shranjevanje hrane in izogibanje nakupu hrane, ki je ne bomo porabili,” je poudarila. Ekologi brez meja s svojimi akcijami razblinjajo številne mite, pred časom so denimo delali eksperimente za razumevanje rokov uporabe, protestirali so proti odpadni hrani, v šole so pripeljali babice in dedke, ki so otrokom pripovedovali, kako je bilo v časih, ko hrane enostavno ni bilo. Sreševa je izpostavila tudi problem restavracij, ki nudijo ogromne porcije hrane in netrajnostnih obrokov ter napovedala projekt Krožnik 12.3, v katerem se bodo povezovali z najboljšimi restavracijami in od njih skušali povzeti primere dobrih praks.

Primere dobre prakse, ki neprodano hrano iz trgovin organizirano spreminjajo v trajnostne obroke, je predstavila Lenka Puh, ETRI skupina, ki je postregla tudi s številnimi drugimi primeri dobrih praks. V sklopu Minitovarne s pomočjo podjetja LIDL in ostalih partnerjev širi besedo »hranozavest«. »Donirana hrana se ne sme uporabljati zgolj za tiste, ki so pomoči potrebni, saj prave lakote danes ni,« je prepričana Puhova. Dnevno ETRI skupnost namreč nahrani 20 do 70 starejših občanov v Ljubljani, a opažajo, da pride polovico manj ljudi takrat, ko je jedilnik brezmesni: »Prehranske navade krepko vplivajo na to, koliko hrane zavržemo.« Med drugim je navedla primer centra srednjih šol, v okviru katerega je organiziran tudi dijaški dom. Tam kuharice presežke hrane postavijo na mize in so na voljo tudi tistim dijakom, ki se vračajo iz drugih srednjih šol nazaj v dijaški dom. »Takšna dejanja krepijo zavest o odgovornem ravnanju s hrano že pri mladih«, je prepričana Puhova.

Dr. Emil Juvan je pojasnil, da tržni segment, ki združuje gostinstvo (hotel, restavracija, kavarna – HoReCa), prispeva kar 12 odstotkov prehranskih odpadkov. Biološki odpadki tudi znotraj sektorja predstavljajo skoraj polovico vseh odpadkov, ki jih sektor ustvari, v zadnjih letih pa obseg teh odpadkov še narašča. Predstavil je nekaj konkretnih ukrepov, s katerimi so v testnih hotelskih restavracijah uspeli zmanjšati količino odpadne hrane. Med njimi je izpostavil uporabo manjših krožnikov, gostoljubne samopostrežne bifeje, ki vabijo k ponovnemu obisku ter jasno izpostavitev odpadne hrane, ki pri posameznem obroku nastane v prozornih koših za smeti. Opozoril je tudi na pomen kredibilnih raziskav, ki temeljito raziščejo vzroke za določeno vedenje. Kot je predhodno opozorila že Kvas Majerjeva, je v sektorju gostinstva mogoče presežke hrane donirati, od donirane hrane pa podjetja ne plačajo davka na dodano vrednost, kar je pomemben korak naprej k zmanjšanju količin odpadne hrane. Dr. Juvan se s tem vsekakor strinja, vendar dodaja, da se je predvsem potrebno »osredotočati na ukrepe, s katerimi preprečimo nastanek odpadne hrane«.

Ker se je glavnina debate vrtela okoli odgovornega in hranozavestnega odnosa posameznika do hrane, smo strokovni posvet strnili v pet enostavnih nasvetov za vsakdan:

• Zmernost v trgovini in urejenost v hladilniku ter shrambi sta ključ do večje hranozavesti.
• Zmanjšajmo količine – zaužitega, skuhanega in tako tudi kupljenega.
• Ostanke takoj zamrznite – preden pozabite, da so sploh v hladilniku.
• Jejte, ne le to, kar želite, vendar to, kar v tistem trenutku dobite.
• Vrnimo ali pa vsaj ozrimo se v preteklost – danes je moderno, da ljudje jemo manj, takrat je bilo to naravno.

Nenazadnje, imamo samo 1 planet, poskrbimo zanj!