V članku povezujejo statistike in napovedi klimatskih modelov z zgodbami ljudi. Ker podnebne spremembe niso nekaj, kar se dogaja drugim, ampak tukaj in zdaj.

Dušan Mikl je nekdanji dolgoletni predsednik PGD Dogoše, tehnični sekretar Gasilske zveze Maribor in prostovoljec leta v Večerovem izboru osebnosti Štajerske. Zakaj je prvi v vrsti podnebnih pričevanj? Preprosto zato, ker gasilci v najhujših nesrečah gredo vedno prvi na teren, k ljudem. In ker tako kot ob požarih brigade prostovoljnih in zaposlenih gasilcev vse pogosteje pomagajo ob naravnih nesrečah. Če so bili nekoč njihov glavni poziv požari, danes gasilci prekrivajo zaradi vetra odkrite strehe, po poplavah črpajo vodo iz kleti, tudi rešujejo ljudi v poplavah, žledu …

“Požari ostajajo stalnica, številke se gibljejo okoli iste vsote. Ampak druge intervencije – poplave, odstranjevanje tehničnih ovir, prekrivanje streh – no, te številke so šle v ekstreme.” Seveda zaradi poplav izstopa lansko leto, a iz tabele je jasno vidno, da so gasilci z vsakim letom bolj nujna pomoč v neurjih s točo, vetrolomih, pri poplavljanju. Primerjava števila intervencij v zadnjih letih je nazorna. V letih 2010, 2011 so imeli gasilci letno 20 ali 24 intervencij zaradi ekstremnih padavin. Leta 2023 je bilo 463 takih intervencij! Letos 63. Toča, neurje, močan veter, če je bilo nekoč teh intervencij ena ali tri na leto, jih je bilo lani 384, letos 241.,” še poudari Dušan Mikl. To je res veliko povečanje. 1167 intervencij zaradi naravnih nesreč je bilo lani, leta 2011 vsega 40.” Številke so zgovorne, zlasti ker število požarov ostaja enako, vedno nekaj čez 100.

Kako je vzpostavljeno sodelovanje med ARSO in CI?

Zagotovo je ključno pri naravnih nesrečah napovedovanje, kjer je to možno. Na Agenciji za okolje pojasnjujejo: “Prognostična služba ARSO na podlagi vsakodnevnega spremljanja in napovedovanja pretokov rek po Sloveniji v primeru predvidene izrazite spremembe vremenske situacije in na podlagi srednjeročnih modelskih izračunov, ki nakazujejo možnost pojava izrednih razmer, več dni vnaprej obvesti posamezne službe s področja zaščite in reševanja. Napovedi se potem vsakodnevno posodabljajo in prilagajajo glede na nove aktualne izračune. Ob približevanju predvidenega poplavnega dogodka in izdaji hidrološkega opozorila se le-to pošlje Centru za obveščanje RS, ki ga posreduje znotraj strukture civilne zaščite na državni, regijski in občinski ravni. Pred in med poplavnimi dogodki s civilno zaščito tako poteka dvosmerna telefonska komunikacija, tako da zagotavljamo ažuren in neposreden prenos informacij. ARSO sporoča podatke o trenutnih meritvah in zadnjih napovedih, ki se predvsem pri dogodkih hudourniškega tipa hipno spreminjajo.”

Celoten članek je na voljo na povezavi.