Zadnji dve sezoni sta bili hudo mokri, dve sezoni predtem pa hudo sušni. Če bi vzeli povprečje, je super, če vzamemo vsako leto zase, je pa napeto, pravi Beno Skok s Sadjarske kmetije Skok v Kamnici.

“Včasih si jablano posadil brez armature, mreže, namakanja ali oroševanja in imel pridelek. Morda je bilo katero leto malo slabše, katero boljše, a je bila drevesna sadika še najmanjši strošek. Danes so vse armature, namakanje in oroševanje bistveno večji strošek kot drevo. Vzpostaviš cel sistem, a lahko le upaš, da bo vse šlo skozi, da boš imel pridelek in ga na koncu vsaj približno kvalitetnega prodal. Zadnja leta je delati na kmetiji hudo naporno in stresno,” je jasen.

Na družinski kmetiji, kjer je prioriteta že več generacij predvsem pridelava sadja, v prvi vrsti so to namizna jabolka, jagode, breskve, češnje in hruške, so vremenske neprilike v zadnjih letih povzročile veliko škode, zato Skokovi krčijo sadovnjake in na tistem mestu delajo njive, da bi nadoknadili izgubo. A na tak način jim je uspelo nadomestiti le del pridelka. “Jabolko rabi celo leto, osem mesecev, od cvetenja do obiranja, medtem ko lahko zelenjavo, recimo solate, sadiš tudi po pozebi in imaš v dveh, treh mesecih pridelek. Če sorta ne gre, lahko na tisto površino prihodnje leto posadiš drugo kulturo. Jablane in breskve pa so trajni nasadi, bolj dovzetni za vreme, stres za rastline je večji in tudi v prihodnjih letih so bistveno bolj ogrožene. Zaradi spomladanskih pozeb se že zdaj bojimo, kako bo drugo leto. Lahko, da bo dobro, lahko, da bo slabo. Nikoli ne veš. Še vse leto po pozebi, poletni vročini ali hudi toči, ki polomi brste, je lahko pridelek tudi za 80 odstotkov manjši.” 

In v zadnjih letih jim vreme nikakor ni prizanašalo, letos pa se je zgodilo, da so se v eno koledarsko leto stisnile vse vremenske neprilike, ki so se poznale tudi na vinarskem delu kmetije, nadaljuje Skok. “Začelo se je s spomladansko pozebo, ki se je sicer pri nas čutila manj, ker so površine na višjih legah. Na grozdju je nastalo ogromno poškodb na kožici. Nekaj pridelka smo lahko prodali kot namizno grozdje, ostalo je šlo v predelavo, saj je bilo grozdje spokano, krastavo, hudo nepravilnih oblik. Poleti sta se izmenjevala suša s hudo vročino in deževje. Jeseni, skoraj cel september in oktober, pa je namakalo.”

Več o njegovem pričevanju in posledicah podnebnih sprememb si preberite na spletni strani Večer.