Zakaj bi kupovali in skladiščili stvari, ki jih potrebujete samo nekajkrat na leto? V najstarejši slovenski Knjižnici Reči v Ljubljani, ki januarja letos obeležuje deseto leto delovanja, si jih lahko brezplačno izposodite. Knjižnice reči je spletna platforma Dovolj za vse uvrstila na zemljevid primerov sto dobrih praks v Sloveniji, ki prinašajo številne koristi lokalnemu gospodarstvu in okolju. Med najbolj izstopajočimi je tudi večkrat nagrajena prva zadružna skupnostna samooskrbna sončna elektrarna v Sloveniji Sončna šola Hrastnik.

Kaj je Knjižnica Reči?

Knjižnica Reči je neprofitna izposojevalnica najrazličnejših reči za delo in prosti čas. Deluje po načelih klasične knjižnične izposoje, a si v njej namesto knjig uporabniki lahko izposodijo najrazličnejše uporabne predmete, ki jih v svojem gospodinjstvu le občasno potrebujejo. Predvsem takšne, ki sicer v hišah, stanovanjih, garažah in kleteh večino svoje življenjske dobe preživijo odložene na tla, pult ali polico. Na voljo so najrazličnejši pripomočki za domača popravila, predmeti za kuhanje in čiščenje, razni ustvarjalni pripomočki in športni rekviziti.

V Sloveniji že več kot deset takšnih izposojevalnic

V prvi slovenski knjižnici reči so oskrbeli že več kot 2500 izposoj. »Velik delež naših uporabnikov predstavljajo mladi, ki so prepoznali praktičnost naše storitve. Predvsem zaradi tega, ker po eni strani nimajo toliko denarja, da bi si vse sami privoščili, po drugi strani pa nimajo prostora, kjer bi vse to skladiščili. Tako sta si recimo dva francoska študenta z našim orodjem preuredila kombi v avtodom in sta imela veliko manjši strošek. Ali študentka ALUO, ki je uporabila našo tablico za razstavo na faksu,« pravi Jošt Derlink, vodja Knjižnice Reči v Savskem naselju v Ljubljani.

Po vzoru pionirske knjižnice sta v Ljubljani zaživeli še dve enoti, v Mostah in Dravljah. Skupaj v Sloveniji trenutno deluje enajst izposojevalnic v različnih krajih. Poleg Ljubljane so knjižnice reči vzpostavili še v Litiji, Žalcu, Idriji, Kranju, Velenju, Radljah ob Dravi ter Novem mestu in Novi Gorici, kjer izposoja predmetov poteka v splošnih knjižnicah. Vsaj dve tovrstni knjižnici pa sta v vzpostavljanju.

V pomoč splošnim knjižnicam pri vzpostavitvi oddelka knjižnica reči je nastal priročnik Knjižnica Reči + Splošna knjižnica.

Knjižnice so infrastruktura za nove načine skupnostnega sodelovanja

Izmenjevanje in izposojanje stvari vodi tudi v večjo vpetost v stanovanjsko oziroma lokalno skupnost. Knjižnice reči tako predstavljajo infrastrukturo za sosesko, preko katere lahko skupnost na različne načine sodeluje, poudarja dr. Aidan Cerar z IPoP – Inštituta za politike prostora: »Način izposoje reči je samo eden izmed načinov, ki se lahko spreminja ali nadgrajuje, kot je recimo s skupnostnim prostorom ali skupnostnim avtomobilom. V tujini poznamo skupnostne prakse, ki kažejo, da lahko z osmimi avti v souporabi nadomestimo 40 parkiranih prostorov. To je le eden izmed primerov, kako lahko knjižnica reči postane neke vrste infrastruktura za nove načine skupnostnega sodelovanja«.

Dodana vrednost knjižnic stvari je tudi ta, da so okolju prijazna alternativna masovni potrošnji, saj prispevajo k zmanjševanju odpadkov in manjši porabi naravnih virov. »Današnja mesta imajo pred seboj negotovo obdobje, ki prihaja ali pa je že tu s podnebnimi spremembami, v katerem vemo, da bo bistveno večja potreba po sodelovanju in tudi po deljenju reči. Zaradi tega se mi zdi zelo pomembno, da že v tem času mesta eksperimentirajo z novimi načini sodelovanja. Nekateri izmed teh načinov se bodo izkazali za zelo uporabne, nekateri za manj, ampak dobro je, da že začenjamo z novimi modeli sodelovanja. In knjižnica reči je eden izmed takšnih modelov,« izpostavlja Cerar, ki je sodeloval pri ustanovitvi Knjižnice Reči.

Zemljevid stotih dobrih praks, ki povezujejo skupnosti

V okoljskem društvu Focus in fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera so zasnovali zemljevid, ki je dostopen na spletni plaftormi Dovolj za vse. Združuje že sto dobrih praks, ki povezujejo skupnosti v Sloveniji ter obenem prinašajo koristi lokalnemu gospodarstvu in okolju. Na njem so označene tudi vse lokacije knjižnic reči.

Številni projekti in dobre prakse skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri, ki so nastale ob povezovanju ljudi v različnih lokalnih skupnostih prinašajo koristi na različnih področjih: trajnostno urejanje prostora, trajnostna mobilnost, samooskrba s hrano in ekološko kmetijstvo, lokalno krožno gospodarstvo in trajnostna potrošnja, učinkovita raba energije in oskrba z energijo iz lokalnih obnovljivih virov. Med najbolj izstopajočimi projekti je tudi večkrat nagrajena prva skupnostna samooskrbna sončna elektrarna v Sloveniji Sončna šola Hrastnik, ki so jo na šolski strehi vzpostavili člani in članice Energetske zadruge Hrastnik v sodelovanju z organizacijo Focus in Občino Hrastnik.

Barbara Kvac iz Focusa: »Pozitivno je, da v okviru naših aktivnosti zaznavamo vse večjo motivacijo lokalnih skupnostih, da ukrepajo. To je dobro izhodišče za širjenje že obstoječih posameznih primerov dobrih praks po državi, pa tudi za generiranje novih vplivnih skupnostnih pobud, ki lahko pomembno prispevajo v mozaik iskanja rešitev za podnebno krizo. V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE zato ozaveščamo, usposabljamo in nudimo podporo – tako skozi program podpore občinam pri izvajanju projektov trajnostnega upravljanja z viri skupnosti, kot tudi pri snovanju in izvajanju demonstracijskih projektov.«

Gradnja kolektivne ustvarjalnosti in zmogljivosti za hitro in konstruktivno sodelovanje bo ključnega pomena za prihodnje spopadanje z vse večjimi podnebnimi izzivi in za krepitev odpornosti nanje, kar je v prvi vrsti lokalni izziv. Skupnosti so lahko del rešitve za prehod v nizkoogljično družbo, saj pomenijo dobro za vse člane skupnosti, za okolje in lokalno gospodarstvo.

Gaja Brecelj iz Umanotere: »Poleg zmanjševanja toplogrednih plinov in zmanjševanja negativnih vplivov na okolje imajo skupnostni projekti tudi pomembne družbene koristi, kot so razvoj lokalnega gospodarstva, zelena delovna mesta, poleg tega pa se s skupnostnimi projekti krepijo tudi zlata vredne nematerialne koristi: povezanost skupnosti, solidarnost, strpnost, kreativnost, skupinska modrost.«

100 dobrih praks na zemljevidu Dovolj za vse najdete na tej povezavi.

Focus, Umanotera in IPoP – Inštitut za politike prostora so partnerji projekta LIFE IP CARE4CLIMATE.

LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je večletni (2019–2026) integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.