Na strokovnem posvetu »Kako dobro nam gre pri energetski učinkovitosti in ali je to dovolj«, ki je potekal 30. januarja 2025 na Reaktorskem centru Instituta Jožef Stefan, so raziskovalci s Centra za energetsko učinkovitost (CEU IJS) predstavili rezultate ključnih evropskih projektov, ki podpirajo izvajanje ukrepov energetske učinkovitosti in spremljajo napredek Slovenije pri izboljšanju končne rabe energije. Projekt ODYSSEE-MURE je pokazal, da Slovenija izboljšuje energetsko učinkovitost, saj se je indeks energetske učinkovitosti od leta 2000 do leta 2022 izboljšal za 36 odstotkov.

Gospodinjstva najbolj izboljšala energetsko učinkovitost

Slovenija se v zadnjih letih aktivno ukvarja z izboljšanjem energetske učinkovitosti, ki je ključna za soočanje z izzivi odvisnosti od uvoza energije in omejenih energetskih virov, za blaženje podnebnih sprememb, zmanjšanje emisij onesnaževal zraka, izboljšanja konkurenčnosti gospodarstva ter obvladovanju stroškov za energijo.

»Projekt ODYSSEE-MURE je pokazal, da Slovenija izboljšuje energetsko učinkovitost, saj se je indeks energetske učinkovitosti od leta 2000 do leta 2022 izboljšal za 36 odstotkov. Najbolj v gospodinjstvih, sledi industrija in najmanj v prometu. Močno se je izboljšal tudi v storitvah, vendar imamo za ta sektor zanesljive podatke šele od leta 2022 dalje. Če ukrepov energetske učinkovitosti v Sloveniji ne bi izvajali, bi bila raba končne energije leta 2022 višja za 1.756 ktoe oz. za 37 odstotkov glede na dejansko,« je povedal dr. Fouad Al Mansour, vodja raziskovalne skupine na Centru za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan.

Slovenija dobro uvrščena v Evropi glede na trenutno stanje

Izboljšanje energetske učinkovitosti v Sloveniji lahko primerjamo z ostalimi državami Evropske unije, kar omogoča orodje, razvito v sklopu projekta ODYSSEE-MURE, t.i. rezultatska tabela energetske učinkovitosti (»energy efficiency scoreboard«). Primerjava kaže, da se Slovenija med 27 državami uvršča na 14. mesto. Primerjava je narejena na podlagi kompozitne ocene za trenutno stanje energetske učinkovitosti, spremembe energetske učinkovitosti v preteklosti ter pričakovanega prihodnjega razvoja. Podrobnejša analiza je pokazala, da se Slovenija dobro uvršča glede trenutnega stanja, slabše pa pri spremembi v preteklosti in pri prihodnjem razvoju. »To pomeni, da mora Slovenija okrepiti izvajanje ukrepov energetske učinkovitosti, kar je prepoznal ravnokar sprejet celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), saj se je to področje glede na predhodni dokument znatno okrepilo. Sedaj je potrebno zagotoviti njegovo dosledno izvajanje, kar je bil do sedaj velik izziv in zato vsekakor predstavlja velik potencial,« je povedal Matjaž Česen.

Pri ukrepih energetske učinkovitosti je učinke težko izmeriti, kar tudi predstavlja velik izziv na področju podajanja končne ocene. Meritve namreč zahtevajo znatno več podatkov, kot npr. spremljanje učinkov ukrepov obnovljivih virov energije. Orodja razvita v sklopu projektov ODYSSEE-MURE (npr. indeks energetske učinkovitosti – ODEX ter dekompozicijska analiza) omogočajo jasno predstavitev učinkov ukrepov energetske učinkovitosti.

Energetska učinkovitost je ključna za trajnostni razvoj Slovenije

Država mora v skladu z 8. členom Direktive o energetski učinkovitosti (EED) do leta 2030 doseči kumulativne prihranke energije, pri čemer se letni ciljni deleži zmanjšanja končne porabe energije postopno povečujejo. To pomeni vse večje napore in ambicioznejše ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti v vseh sektorjih končne rabe energije. Za dosego teh ciljev Slovenija zagotavlja prihranke energije pri končnih odjemalcih (shema obveznega zagotavljanja prihrankov) in izvaja alternativne ukrepe: programe Eko sklada, Borzena, ukrepe v okviru kohezijske politike in drugih programov spodbujanja učinkovite rabe energije iz javnih virov financiranja. Na Institutu Jože Stefan ugotavljajo, da trenutno Slovenija dosega potrebne prihranke, potrebno povečanje pa bo velik izziv.

Dr. Matevž Pušnik je na dogodku predstavil dva ključna evropska projekta, ki podpirata izvajanje 8. člena Direktive o energetski učinkovitosti:

• streamSAVE+ pomaga pri razvoju metodologij za vrednotenje prihrankov posameznih ukrepov energetske učinkovitosti, s katerimi lahko ocenjujemo dosežene prihranke na podlagi izvedenih ukrepov,
• ENSMOV Plus se osredotoča na širjenje dobrih praks in izmenjavo izkušenj med državami članicami EU pri izvajanju 8. člena Direktive o energetski učinkovitosti.

Izsledki teh projektov so lahko koristno uporabljeni pri oblikovanju politik in zakonodaje, pri čemer lahko posebej izpostavimo prenovo Zakona o učinkoviti rabi energije (ZURE-1), ki je trenutno v teku, poudarja Pušnik.

Kako uspešni smo na področju energetske učinkovitosti stavb?

»Analize, ki jih izvajamo na projektih LIFE IP CARE4CLIMATE in tunES, nedvomno potrjujejo, da ima Slovenija glede energetske učinkovitosti v stavbah dobre temelje, a tudi precej neizkoriščenega potenciala,« je povedal dr. Boris Sučić, raziskovalec in vodja projektov na Centru za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan. Ključni koraki za prihodnost so bolj sistematičen pristop k zbiranju in analizi podatkov, ciljno izobraževanje vseh vključenih deležnikov in nadaljnji razvoj digitalnih orodij, ki bodo omogočala boljšo preglednost in sodelovanje pri oblikovanju ukrepov.

Slovenija je v zadnjih letih vpeljala številne ukrepe, ki spodbujajo energetsko učinkovitost stavb, vendar je kljub temu obstaja velik potencial za nadaljnji napredek, poudarja Sučić: »Predvsem pri ustreznejšem načrtovanju – namesto pogosto opaženega copy-paste pristopa – ter pri boljšem povezovanju in izmenjavi podatkov, ki so ključni za učinkovito spremljanje in izboljšanje rabe energije. Podatki v obstoječih bazah podatkov morajo biti preverjeni«.

Ključno je nadaljnje izobraževanje energetskih strokovnjakov, upravljavcev stavb in ponudnikov energetskih storitev

Pogosta težava je slepo kopiranje tujih praks, kjer se načrti pripravljajo brez upoštevanja specifičnih potreb in značilnosti posamezne stavbe ali porabniške skupine. Brez skupnega podatkovnega skladišča (z vsemi ključnimi informacijami o stavbah, njihovi porabi energije in uporabnikih) je težko načrtovati resnično učinkovite ukrepe. »V ta namen so se na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo že lotili razvoja nacionalne baze energetskih podatkov, kar zelo pozdravljamo. Moramo se zavedati dodatnega pomena trajnostnih kazalnikov in kazalnika pripravljenosti na pametne sisteme v stavbah. Če želimo doseči zastavljene cilje je ključno nadaljnje izobraževanje energetskih strokovnjakov, upravljavcev stavb in ponudnikov energetskih storitev, da bolje razumejo in izkoriščajo prednosti energetskih izkaznic ter drugih orodij,« je povedal Sučić.

Čeprav se razvijajo podatkovne baze, še nimamo povsem vzpostavljenega enotnega sistema, ki bi vse podatke povezoval, obdeloval in vizualiziral na način, ki bi bil v pomoč vsem deležnikom, ugotavljajo v Centru za energetsko učinkovitost. Raziskovalci poudarjajo, da bi uporabnike stavb, tako lastnike kot najemnike in upravnike, morali bolj aktivno vključiti v pripravo in izvedbo ukrepov. To zahteva intenzivnejšo komunikacijo, motivacijo in podporo pri odločitvah. Čeprav obstajajo spodbude in obveznosti, npr. pri večjih prenovah, še vedno manjkajo bolj drzne in trajne rešitve, npr. za celovite prenove in protipotresno sanacijo, opozarjajo strokovnjaki. Poleg tega bi potrebovali stabilnejšo finančno podporo, ki bo omogočala dolgoročno načrtovanje in hitro odzivanje na nove tehnologije ter koncepte.

Več informacij o projektih je na voljo na spletnih straneh:

ODYSSEE-MURE: http://www.odyssee-mure.eu/

ENSMOV Plus: https://energysavingpolicies.eu

streamSAVE+: https://www.svn.cz/streamsaveplus

tunES: https://empirica.com/tunes/

LIFE Care4Climate: https://www.samo1planet.si/