Pobudniki slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, tudi letos pozivajo k odgovornejšemu odnosu do hrane. Osrednji cilj prizadevanj je spodbujanje sprememb v družbi, ki vodijo do […]
V tokratnih Večerovih Podnebnih pričah preberite pogovor z epidemiologom Zoranom Simonovičem o tem, kako postajajo okolja v Evropi vedno bolj prijazna in ugodna za naselitev tujerodnih vrst komarjev, ki prenašajo tropske bolezni. Uspešnejši so tudi “domači” klopi. Cepljenje je ključno, a vedno ni dovolj.

Najbolj očitne so seveda spremembe na nivoju bolezni, ki jih prenašajo prenašalci, torej vektorji. Ker so njihovo preživetje, razmnoževanje in njihova številčnost odvisni od podnebnih ali okoljskih značilnosti. Podnebne spremembe so pripeljale do tega, da je za določene vrste insektov preživetje na prej zanje neugodnih območjih zdaj omogočeno. Če govorimo o insektih, recimo komarjih, so se območja, kjer invazivne vrste komarjev preživijo v Evropi, v zadnjih desetletjih zelo povečala in se širijo proti osrednji in severni Evropi.
Med komarji so najpomembnejši invazivni komarji iz družine Aedes, sploh Aedes albopictus, to je tigrasti komar, ki se je razširil po Evropi iz jugovzhodne Evrope ter potem preko južne Evrope tudi v naše kraje. “Najprej je bil na Primorskem, potem se je v nekaj letih razširil čez celo Slovenijo, no, zdaj pa je že povsod – v Avstriji, na Madžarskem, v osrednji Nemčiji in proti Beneluksu, širi se tudi na vzhod Evrope,” najprej oriše epidemiolog Zoran Simonovič, namestnik predstojnika mariborske enote NIJZ, in dodaja, da spremenjeno podnebje ni ugodnejše le za širjenje tujerodnih vrst, temveč so razmere bolj ugodne tudi za domače prenašalce bolezni: “Spremembe so tudi pri boleznih, ki jih prenašajo klopi, četudi klopi niso prišleki. Zaradi milejšega podnebja klopi preživijo na višjih nadmorskih višinah in tudi v severnejših geografskih širinah.”
Poleg vsega naštetega se zaradi podnebnih sprememb in sprememb padavinskih režimov, tudi poplav, spreminjajo tveganja za pojav črevesnih nalezljivih bolezni. Poplave lahko ogrozijo prehransko varnost, lažje se širijo okužbe, ki se prenašajo preko živil in vode. Tak primer so jasno dokazale predlanske poplave.
Več o njegovem pričevanju in posledicah podnebnih sprememb si preberite na spletni strani Večer.
Pobudniki slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, tudi letos pozivajo k odgovornejšemu odnosu do hrane. Osrednji cilj prizadevanj je spodbujanje sprememb v družbi, ki vodijo do […]
Anže Medved, klimatolog, meteorolog, prognostik in TV-napovedovalec na nacionalni televiziji: Palme pri nas ne bodo rasle,bodo pa se množili ekstremi. Anže Medved ni le vremenoslovec, je nekak vremenoslovec plus, tak […]
V času vse bolj izrazitih podnebnih sprememb in vse večjega zavedanja vpliva onesnaženega zraka na zdravje, je prostor za razpravo med mladimi pomembnejši kot kadarkoli prej. Tridnevni študentski forum Mikrofon […]