Andreja Ramšak je s svojo ekipo nedavno zaključila raziskavo o vplivih okoljskega stresa na pridelavo školjk. Rezultati so zelo skrb vzbujajoči. Dr. Andreja Ramšak je raziskovalka na Morski biološki postaji […]
V okviru Tedna za podnebje je na Fakulteti za družbene vede potekal Podnebni dialog – 2045 je pred vrati, ki ga je organiziralo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE).
Na okrogli mizi so strokovnjaki, predstavniki mladih in odločevalci poudarili, da podnebna nevtralnost presega zgolj zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Gre za proces, ki zahteva širše družbene spremembe, vključevanje vseh ravni družbe in dolgoročno razmišljanje.
Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj je izpostavila, da se podnebne spremembe dotikajo vseh področij življenja ter da moramo pri iskanju rešitev upoštevati tudi izgubo biotske raznovrstnosti, onesnaževanje vodnih virov in naraščajoče količine odpadkov. Po njenem mnenju je ključno, da okoljske politike ne poglabljajo družbenih razlik, temveč pomagajo tudi socialno šibkejšim skupinam.
Glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek je poudarila, da bo pot do podnebne nevtralnosti mogoča le z manjšim izkoriščanjem virov in odgovorno rabo sredstev. »Vse politike morajo izhajati iz boja proti podnebnim spremembam,« je dejala ter dodala, da je pri sprejemanju podnebnih odločitev nujno vključevanje vseh delov družbe.
Mladinski podnebni delegat Jan Zupan je opozoril, da razvoj prepogosto temelji na kratkoročnih ciljih in štiriletnih političnih ciklih, namesto na dolgoročni viziji. Slovenija bi se po njegovih besedah lahko zgledovala po državah, ki že uspešno uveljavljajo trajnostne prakse in dosegajo zavidljive rezultate.
V razpravi so se udeleženci dotaknili tudi energetskega prehoda, pri čemer je dr. Kajfež Bogataj poudarila pomen energetske pismenosti prebivalstva. »Prelagati težke odločitve s področja energetike na družbo, ki ni dovolj energetsko pismena, je zelo problematično,« je opozorila.
Podnebni dialog je pobuda Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki izhaja iz julija sprejetega podnebnega zakona. Gre za proces širokega družbenega posvetovanja o poti Slovenije do podnebne nevtralnosti do leta 2045. Ministrstvo želi s Podnebnim dialogom odpreti prostor za stališča in pričakovanja ljudi – kmetov, študentov, prebivalcev urbanih in ruralnih naselij, mladih družin, upokojencev, podjetnikov in drugih skupin državljanov.
Izsledke dialoga bo ministrstvo zbralo in posredovalo v Državni zbor Republike Slovenije, kjer bodo služili kot izhodišče za nadaljnje oblikovanje podnebnih politik.
S podnebnim zakonom je Slovenija uvedla tudi Teden za podnebje, ki ga bomo odslej obeleževali vsak tretji teden oktobra. V tem času Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) vabi državne in javne institucije, občine, nevladne organizacije in podjetja po vsej Sloveniji, da organizirajo izobraževalne, ozaveščevalne in razpravne aktivnosti o podnebnih spremembah.
Celoten posnetek dogodka si oglejte na spodnji povezavi.
Andreja Ramšak je s svojo ekipo nedavno zaključila raziskavo o vplivih okoljskega stresa na pridelavo školjk. Rezultati so zelo skrb vzbujajoči. Dr. Andreja Ramšak je raziskovalka na Morski biološki postaji […]
15. oktobra 2025 je na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani potekal otvoritveni dogodek (kick-off) projekta LIFE4ADAPT, ki predstavlja enega najobsežnejših slovenskih projektov na področju prilagajanja podnebnim spremembam. Projekt, vreden […]
Slovar izrazoslovja na temo prilagajanja podnebnim spremembam je namenjen strokovnjakom, odločevalcem, študentom, novinarjem ter vsem, ki se pri svojem delu ali učenju srečujete s podnebnimi vprašanji. Slovar na enem mestu […]