Arboristki Nataša Dolejši in Barbara Pajk bdita nad drevesi v mestu: “Marsikdaj na terenu slišimo: ‘Imam zelo rad drevje, ampak tegale, tega pa dajte odstraniti.’

Sta kot župan kakšne manjše občine – vse svoje “občane” poznata po imenih. V hipu sta natrosili kup neznanih imen dreves, od katerih sem si uspela zapomniti zgolj sekvojo. Pardon, metasekvojo, ki je nekoč bila avtohtona v Sloveniji (to vedo po fosilnih ostankih), nato pa so po drugi svetovni vojni nove sadike prišle iz Kitajske, kjer so jo po naključju ponovno odkrili, opisujeta. “A ste vedeli, da so ravno tu na graščini Gutenbuchel posadili prvo forzicijo v Sloveniji? Magnoliji na pročelju sta najstarejši v Sloveniji,” sta nadaljevali in se dopolnjevali arboristki Barbara Pajk in Nataša Dolejši, medtem ko smo se sprehajale po zapuščeni graščini. Po 25 letih sta se ponovno lotili popisa vseh “graščinskih” dreves v šoštanjski in velenjski občini. Sta živi enciklopediji dreves in grmovnic, spisali sta “biblijo” o pravilni negi mestnih dreves v Velenju, ki bo kot vodnik služila predvsem koncesionarju. S tem bosta posredno rešili več dreves kot vsaka živa veriga okoli posameznega drevesa ali kaj podobno gverilskega.

Drevesa, ki so posajena na napačno mesto, ki imajo premalo prostora za korenine ali so napačno negovana, težko kljubujejo neurjem. Od vseh ostalih imata tako narava kot družba zgolj in samo koristi. Večja ko so drevesa, večje so koristi. “Večja ko je rastlina, večja ko je njena listna masa, bolj lahko prispeva k čistosti zraka in ponoru ogljikovega dioksida,” enostavno matematiko, s katero drevesa pripomorejo k blaženju podnebnih sprememb, razloži Barbara Pajk. “K temu je treba prišteti še senco, lepoto rastlin, njihovo sposobnost varovanja pred premočnimi vetrovi, nižanja temperatur poleti, da so življenjski prostor za živali, hrana za živali, skrbijo za dobro počutje ljudi, kar je v mestih sploh zelo pomembno,” nadaljuje.

Lekcije iz narave in človeške nepremišljenosti

Kako pa podnebne spremembe vplivajo na sama drevesa in kdo ima večji vpliv – podnebne spremembe ali človek, ki zelo rad v bližini dreves uredi parkirišče ali pa denimo po vojaško “sfrizira” krošnjo drevesa? “Odgovor ni enostaven, ker je treba upoštevati več dejavnikov. Vzemimo za primer dvorni park, na katerem smo. Nega tukaj ni bila konstantna. Sanira se vedno le tisto, kar naredijo vetrolom in druge naravne nesreče, rednega vzdrževanja pa tukaj ni. Zato določena drevesa upešajo. Po drugi strani se lahko iz tega primera naučimo, kaj pa vendarle brez oskrbe človeka preživi vse naravne nesreče, kaj je torej smiselno umeščati pri nadaljnjih zasaditvah, kaj bo uspešno kljubovalo neugodnim vremenskim razmeram. Drugi primer je park pri Velenjskem gradu, ki je vseskozi negovan, a se je lipovec vendarle uklonil vetrolomu. Pred leti se je na območju, kjer ima korenine, vozilo z avti, tudi parkirali so tam. Teren je bil tako potlačen, da so se korenine praktično zadušile. Iz tega se lahko naučimo, česa ne smemo delati v bližini dreves, če jih želimo ohraniti za mnogo let. Drevesa velikokrat v krajšem časovnem obdobju ne pokažejo, da so v stresni situaciji, ampak šele po daljšem obdobju. Ko se začne sušiti, včasih težko rečeš, kaj je glavni vzrok, če ne veš, kaj se je okoli drevesa dogajalo,” neprimerna človeška dejanja opisuje Nataša Dolejši.

Več o njunem pričevanju in posledicah podnebnih sprememb si preberite na spletni strani Večer.