Tla so izredno dragocena naravna dobrina in hkrati zelo ranljiv naravni vir. Kadar se njihove funkcije porušijo – zaradi človekove dejavnosti ali naravnih vplivov –, jih je zelo težko ali skoraj nemogoče obnoviti. Degradacija tal ni vedno vidna na prvi pogled, vendar ima daljnosežne posledice za pridelavo hrane, kakovost vode, podnebje, biotsko pestrost in zdravje ljudi.
Največje grožnje, ki povzročajo degradacijo tal po svetu in tudi pri nas, so naslednje:
Erozija
Erozija pomeni odnašanje talnih delcev z zgornjega sloja tal, ki vsebuje največ hranil in organske snovi. Povzročajo jo veter, voda in človekove dejavnosti, kot so goloseki, neprimerna obdelava tal, odstranjevanje vegetacijskega pokrova ali gradnja (npr. cest). V primeru, da se zgornji sloj tal izgubi, se zmanjša vsebnost organske snovi in poslabša struktura tal, zato tla postanejo manj rodovitna in slabše zadržujejo vodo, to pa povečuje nevarnost poplav in suš ter hkrati zmanjšuje količino kmetijskih pridelkov.
Onesnaževanje
V tla pogosto vnašamo snovi, ki tja ne sodijo – med njimi so težke kovine, industrijski odpadki in različna kemična onesnaževala. Tudi snovi, ki so sicer del kmetijske prakse, kot so gnojila in fitofarmacevtska sredstva, ob čezmerni ali nepravilni uporabi povzročajo kopičenje onesnaževal. Onesnaženje tal ogroža mikroorganizme in druge organizme, zmanjšuje biotsko pestrost in poslabšuje ekosistemske storitve tal. Onesnaževala lahko prehajajo iz tal v rastline, vodo in živila ter tako vstopajo v prehransko verigo.
Izguba organske snovi
Organska snov je »srce« tal – brez nje tla izgubijo rodovitnost, sposobnost zadrževanja vode in ogljika ter mikrobiološko aktivnost. Intenzivna obdelava, čezmerna uporaba mineralnih gnojil, paša brez kolobarjenja in sežig rastlinskih ostankov pospešujejo razkrajanje organske snovi ter zmanjšujejo nastajanje humusa. Manj humusa pomeni manj mikroorganizmov in večjo ranljivost tal za suše, erozijo in izgubo ogljika.
Zbijanje tal
Težka mehanizacija, gradbeni posegi in urbanizacija, ko se denimo tla prekrivajo z neprepustnimi materiali (ob pozidavah ali asfaltiranju) povzročajo zbijanje tal, zaradi česar se zmanjša količina por in poti za vodo in zrak. V takih razmerah voda zastaja na površini, pronicanje v podzemno vodo je oteženo, korenine težje rastejo, mikroorganizmi pa imajo manj kisika. Zbita tla so zato manj rodovitna, slabše zadržujejo vodo in počasneje obnavljajo ekosistemske storitve.
Pozidava in prekrivanje tal
Prekrivanje tal z neprepustnimi materiali, kot so asfalt, beton in tlak, preprečuje njihovo naravno delovanje. Takšna tla ne morejo več zadrževati vode, shranjevati ogljika ali omogočati rasti rastlin in talnih organizmov.
Izguba tal zaradi zemeljskih izkopov
Zemeljski izkopi – pri gradnji cest, železnic, v kamnolomih, pri gradnji komunalnih omrežij ali industrijskih objektov – povzročajo odstranitev dela tal in trajne spremembe reliefa. Če se neonesnažen del tal kasneje ne uporabi za rekultivacijo, izgubi svoje naravne funkcije: rodovitnost, sposobnost zadrževanja vode in ogljika ter življenjski prostor za organizme.
Izguba biotske pestrosti
Zaradi onesnaževanja, erozije in intenzivne rabe tal se zmanjšuje število in raznovrstnost talnih organizmov – od gliv in bakterij do deževnikov –, ki so ključni za rodovitnost tal, kroženje hranil, tvorbo humusa, zračenje tal, zadrževanje vode ter podporo rastlinam in živalim v naravnem okolju.
Podnebne spremembe
Podnebne spremembe delujejo kot pospeševalec vseh groženj tlom. Dolgotrajne suše povzročajo razpoke in izgubo organske snovi, medtem ko poplave prinašajo erozijo, odnašanje rodovitnih slojev in zasipavanje z naplavinami. Na poplavnih območjih se tla lahko čezmerno namočijo, kar zmanjša njihovo zračnost in upočasni okrevanje talnih organizmov.
Vpliv »učinka domin«
Dejstvo je, da vse omenjene grožnje, ko se sprožijo, povzročajo tako imenovani »učinek domin«: ko se ena domina podre, se druga za drugo začnejo podirati še vse ostale. V našem primeru denimo suša ali poplava degradirata tla; degradirana tla sproščajo več toplogrednih plinov; toplogredni plini dodatno pospešujejo podnebne spremembe; podnebne spremembe pa še poslabšajo stanje tal. Tak krog deluje kot spirala – iz slabega na slabše – in vodi v še bolj ranljiva ter degradirana tla. V skrajnih primerih je škoda nepopravljiva.