Gradnja trajnostnih in na krožnosti zasnovanih stavb je danes postala neizbežna. S tovrstno gradnjo zaenkrat še nimamo dovolj izkušenj in znanja, ne zapisa meril za določitev ravni želene kakovosti in ne dovolj ustrezno usposobljenega kadra ali ponudbe materialov, proizvodov in opreme z navedbo okoljskih lastnosti. Znaki za okolje oz. razlikovanja so eden izmed mehanizmov zagotavljanja višje in preverjene kakovosti, ki so se v svetu uveljavili kot verodostojen in zaupanja vreden certifikat in blagovna znamka. V našem okolju ima okoljski certifikat Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG) že skoraj 30-letno tradicijo in za tako nišni trg kot je slovenski, je v vseh teh letih podeljenih nad 190 znakov ZKG na različnih področjih graditeljstva.
Država je pred skoraj desetletjem v integralnem projektu CARE4CLIMATE, ki ga vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, predvidela niz akcij z namenom čim hitrejšega prehod v brezogljično družbo in mehanizme za blaženje podnebnih sprememb. Ena izmed akcij je tesno povezana z zagotavljanjem kakovosti prenove z namenom razogljičenja stavbnega fonda v okviru nacionalnega znaka za okolje, kjer poteka razvoj novih kategorij ZKG v sklopu »Trajnostne stavbe«. Namen razvoja novih kategorij ZKG je usmerjen k podpori pri izvajanju celovite prenove stavb z namenom vzpostavitve in zagotavljanja želene ravni kakovosti – več na trajnostnagradnja.si.
V razvojnem procesu nadgradnje novih kategorij ZKG je bilo prepoznanih sedem novih kategorij ZKG v okviru nacionalne okoljske sheme ZKG. Ena izmed njih spodbuja in nagrajuje razvojne dosežke zelenih tehnologij, kjer je bilo podeljenih največ znakov ZKG doslej, kar je spodbudna novica za naše gospodarstvo in nadaljnji na trajnosti naravnan razvoj v Sloveniji. Ohranjanje dediščine je ena izmed vrednot, zapisanih v ustavi Republike Slovenije. Nova kategorija ZKG s tega področja se navezuje na storitev (izvedbe in vgradnje) obnove ali menjave (izdelava replik) stavbnega pohištva na stavbah kulturne dediščine.
Letošnja prejemnika okoljskega certifikata ZKG imata začrtani poslovni poti v smeri gradnje in prenove na načelih trajnostne zasnove stavb. Podjetje iQwoood je razvilo in patentiralo istoimensko masivno nosilno leseno konstrukcijo, kar so tudi udejanjili skozi proizvodni proces in trženje. Mizarstvo in profiliranje lesa Domen Ovsenik pa izvaja obnovo in menjavo stavbnega pohištva na stavbah kulturne dediščine.
V nadaljevanju sta prejemnika tokratnega znaka ZKG podrobneje predstavljena v sliki in besedi. Več informacij najdete na spletni povezavi.
Podjetje iQwood, ustanovljeno leta 1992, se od vsega začetka ukvarja s konstruiranjem hiš iz lesa. Plod njihovih razvojnih aktivnosti je inovativna rešitev lesenih stenskih in stropnih masivnih nosilnih elementov, spojenih brez lepil in drugih kemikalij. Sistem iQwood tako predstavlja osnovni nosilni element pri gradnji trajnostnih stavb. Za razvojni dosežek imajo pridobljen patent (št. 2022000149) in mednarodni patent na uradu v Münchenu.
Sistem iQwood (stene, strop) sestavlja križno mozničen leseni element smrekovega lesa v kombinaciji z listavcem, izdelan brez uporabe lepil in kovinskih spojnikov, kar ga uvršča med inovativne in trajnostne gradbene rešitve. Vezni elementi so bukovi mozniki in pri stropih lesni vijaki. Leseni elementi imajo zelo dobre toplotnoizolacijske lastnosti in do določene mere uravnavajo vlago v prostorih, kar pripomore k boljšim bivalnim pogojem.
Elementi dosegajo bistvene zahteve predpisov in standardov, npr. tudi ustrezna dokazila za najtanjšo masivno leseno steno brez lepil na svetu v debelini 9 cm. V sklopu preiskav so bili v akreditiranih laboratorijih preverjeni nosilnost in stabilnost elementov, zvočna izolativnost in požarna odpornost. Proizvodni proces in vhodne materiale dvakrat letno kontrolira neodvisna inštitucija iz Avstrije. Sistem iQwood ima Evropsko tehnično oceno ETA-14/0334, osnova za CE oznako.
Izdelana je bila analiza življenjskega cikla (angleško Life cycle Assessment – LCA), ki izkazuje nizek ogljični odtis, saj je les pretežno slovenski (FSC certifikati). Iz LCA analize se razbere med drugim tudi potencialne koristi, povezane s ponovno uporabo nosilnih elementov. Slednji se lahko po končani življenjski dobi uporabijo pri gradnji kot manj zahtevni elementi.
Poleg razvoja iQwood elementov v smeri izboljšanja tehničnih in drugih lastnosti, je vzporedno potekal razvoj in posodobitve v proizvodnji, kot na primer razvoj možničenja elementov, namenska miza z vrtalno-mozničnim strojem, optimizacija porabe materiala. Sam proizvodnji proces je tudi energetsko neintenziven, priključen na gospodinjski odjem električne energije.
Sistem iQwood je prejemnik številnih nagrad, izstopata nagradi German Inovation Awards in Nagrada za inovativnost pri GZS.
Samostojni podjetnik Domen Ovsenik se ukvarja z lesom že od rane mladosti, obrti se je izučil pri svojem očetu, pa tudi pri priznanih tujih mojstrih. Mizarstvo in profiliranje lesa Domen Ovsenik s.p. je specializirano za obdelavo masivnega lesa. Ukvarjajo se s stenskimi in fasadnimi oblogami, kritinami iz lesa (deske) ter obnovo in menjavo oken in vrat (zunanja in notranja), polken in drugih elementov na stavbah kulturne dediščine, restavrirajo pa tudi staro oziroma stilno pohištvo.
Specialno znanje in veščine stalno nadgrajujejo in tesno sodelujejo s spomeniško službo. Pri svojem delu uporabljajo tradicionalne, preverjene tehnike in tehnologijo, orodja in druge pripomočke pri obdelavi lesa. V proizvodnem obratu nimajo CNC stroja, čeprav je »klasična« strojna oprema del delovnega procesa.
Les površinsko obdelujejo na različne načine, odvisno od zahtev stroke oz. projekta. Prvi način je z žganjem površine lesa po starodavni japonski metodi Shou Sugi Ban, npr. polkna, ki elementom daje poseben videz in poveča njihovo trajnost. Druga metoda je zaščita lesenih elementov s premazi iz borove smole, ki impregnira v lesno strukturo in s tem preprečuje vdor vlage, kar omogoča boljšo zaščito pred zunanjimi vplivi, kljub temu pa les ohranja prožen. Tretji način je klasičen z oljnimi in drugimi barvami ali premazi v odvisnosti od zahtev spomeniške službe in obdobja.
Krožnost materialov je ena izmed načel njihovega poslovanja. Odkupujejo tudi odslužene stavbne elemente, kot so npr. tramovi, plohi, deske, vrata, okna, ograje, ki jih skladiščijo v notranjih prostorih, da jih lahko kasneje uporabijo pri obnovi ali izdelavi replik stavbnega pohištva. Poleg starega, odsluženega lesa uporabljajo les domačega porekla oz. les iz trajnostno upravljanih gozdov. Pri lokalnem dobavitelju kupujejo zasteklitve. Okovje (kljuke, nasadila, panti in drugi zaklepni mehanizmi) kupujejo v tujini, saj tovrstnih mojstrov, ki bi se ukvarjali s to dejavnostjo v našem okolju ni več.
Pohvalen je njihov odnos do dediščine in izvedba starih, preverjenih detajlov in postopkov izdelave, kar velja tudi pri prenovi oken in vrat ali izdelavi njihovih replik in tudi vgradnji. Pri svojem delu skrbno preučijo izvirne detajle in prilagodijo tradicionalne tehnike, metode in obdelavo lesa obdobju nastanka teh elementov v sodelovanju s projektanti in spomeniško službo. Vsi postopki in uporabljeni materiali so namreč predhodno usklajeni in potrjeni s strani spomeniške službe.
Pohvalijo se s številnimi referencami, naštete so le nekatere izmed njih: Center Rog, Dvoržakova 9 in Mirje 11 v Ljubljani, Sokolski dom na Bledu, Benediktinski samostan sv. Nikola v Trogirju, hiša na Cresu in Highgrove v Angliji.
Z znakom ZKG so označeni proizvodi in storitve višje in preverjene kakovosti, saj ga prejme le 10 odstotkov najboljših na svojem področju. Pri njihovem poslovanju so stalnica razvojne aktivnosti, izboljšave in prilagajanje novim trendom in strokovnim usmeritvam. Okoljske certifikacijske sheme, pri čemer znak ZKG ne bi smel biti izjema, so umeščene tudi v evropski Zeleni dogovor, kjer je velik poudarek na vzdrževanju in nagrajevanju kakovosti blaga in storitev.
Potrošniki bi morali prepoznati višjo in preverjeno kakovost kot menico oz. vrednostni papir, ki na dolgi rok oz. v celotni življenjski dobi proizvoda, storitve ali stavbe prinaša pozitivne koristi z več vidikov. Ti se odražajo v našem zadovoljstvu, nižjih vzdrževalnih in obratovalnih stroških, vplivu na okolje in tudi na naš samo 1 planet – Zemlja.
Pripravili: Neva Jejčič, arhitektka, dr. Miha Tomšič in dr. Marjana Šijanec Zavrl, Gradbeni inštitut ZRMK
Ministra Kumer in Jevšek sta podpisala Sporazum o izvajanju ukrepa podpore v okviru Švicarsko-slovenskega programa o sodelovanju. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo sredstva usmerilo v pilotne projekte agrofotovoltaike, […]
Letošnja jubilejna 10. konferenca Dovolj za vse z naslovom Podnebno odgovorne in odporne skupnosti, ki sta jo organizirala Umanotera in Focus, je bila posvečena dobrim praksam prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb na lokalni […]
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v Uradnem listu objavilo Javni razpis za sofinanciranje vzpostavitve javno dostopnih polnilnih parkov ob vseevropskem prometnem omrežju. Z njihovo vzpostavitvijo spodbuja prehod na […]
