Smučarji se bodo vedno pogosteje srečevali s težavo, kako dobiti primeren teren. “Najslabša zima, ki se jih spomnim, odkar počnem, kar počnem, je absolutno lanska. Enega od poglavitnih smučarskih tečajev v času februarskih počitnic smo se odločili odpovedati, ker stojim za filozofijo, da otroci smučajo po belem snegu. Lani pa je bilo Pohorje v času zimskih počitnic že popolnoma rjavo,” pripoveduje Dora Skorobrijin, vodja smučarske šole Ilke Štuhec, učiteljica alpskega smučanja in profesorica športne vzgoje. 

V njeni družini vsi rastejo s smučanjem, tako je bilo tudi pri njima s sestro, izjemno alpsko smučarko Ilko Štuhec, danes pa s tem športom rastejo tudi Dorini otroci. Kaj se je zaradi podnebnih sprememb na belih strminah spremenilo od njenih otroških let do danes? “Po pričevanju mojih staršev naj bi bile zime med letoma 1986 in 1988 zelo suhe. Takrat smo več Pohorja prehodili kot presmučali, potem pa je bilo bolje. Svojih prvih korakov na snegu se ne spomnim, smo pa na domačem dvorišču v bližini Ljudskega vrta uspeli teči na smučeh po Vrbanskem platoju. V zimi 2017/18 smo hčerki na dvorišču delali igluje in bunkerje, s katerih je lahko smučala. Niso bile vse zime tako slabe, a razlika v zimah izpred 20 let pa do lanske se zagotovo pozna. V zadnjih štirih ali petih letih še čakamo na čudovito, belo zimo,” razlaga Dora Skorobrijin.

Podnebne spremembe od smučarjev zahtevajo več iznajdljivosti in prilagodljivosti

Smučarji vedo, da je njihova sezona omejena, konec zime vedno pride in ga pričakujejo, toda težava so postali vmesni konci, ko je treba sezono prekiniti zaradi vremenskih neprilik. “Letos smo morali tečaj odpovedati zaradi vetra. Vedno bolj se kaže, da se sezona malenkost zamika – sneg pade kasneje, decembra, nato traja dlje, čeprav smo marca že vsi napol na morju. Največjo težavo predstavljajo vmesna obdobja, ko se temperature dvignejo tudi do 15 ali 16 stopinj Celzija. Pred dvema letoma je bilo 31. decembra na Pohorju 16 stopinj. To je divje.” Podnebne spremembe od smučarjev zahtevajo več iznajdljivosti in prilagodljivosti, da lahko gredo iz enega ekstrema v drugega, iz hladnih dni v tople in nazaj, zato morajo sezono pametno načrtovati, a vedno se zgodi kaj novega – kak tečaj morajo odpovedati, prestaviti ali spremeniti lokacijo – takrat je treba dobro razmisliti in poiskati alternativo, ki bo čim boljša za vse, meni učiteljica smučanja.

Ker ni snega, tekme odpadejo, in to ne samo Lisica

“Če želimo na Pohorju smučati, kadar ni snega, je s tem povezano umetno zasneževanje, ki za sabo znova potegne ogromno stvari, recimo elektriko. Upravljavec smučišča se zelo trudi, včasih smučamo v neverjetnih in nemogočih pogojih, a še zmeraj – smučamo. Ponekod bi nas že odslovili. Naše Pohorje je svetovno,” pripoveduje o izredno specifičnem smučišču, le lučaj od doma. “Ne vem, če kje na svetu obstaja smučišče, kjer od takrat, ko se odpravim iz centra mesta, čez 30 minut že sedim na gondoli in smučam. To je znanstvena fantastika. Ljudje se po svetu vozijo pet, šest ur do smučišča.”

Več o njenem pričevanju in posledicah podnebnih sprememb si preberite na spletni strani Večer.