“Spremembe v naravi se dogajajo in to je vidno tudi v gozdu,” pravi Andrej Hajšek, ki je po izobrazbi gozdar in je učitelj v Srednji lesarski in gozdarski šoli v Mariboru, deset let tudi lovec. V Žetalah, kjer živi, je starešina lovske družine.

Divjad spreminja navade in obnašanje

Na območju njihovega lovišča v zadnjih letih opažajo predvsem porast populacije divjega prašiča. Nekateri lovci opažajo, da imajo prašiči mladiče prej. Včasih se namreč niso parili že v prvem letu, danes pa to opažajo. Mladiče lahko srečamo tudi večkrat v letu, včasih tudi kasneje, kar pomeni, da jeseni srečujejo mladiče, ki bi morali imeti že okoli 25 kilogramov, pa jih imajo v resnici le okoli šest. “Prvič sem tako spremembo opazil v sezoni 2018/2019. Spomnim se, da je takrat po dolgih letih februarja zapadlo veliko snega. Tisto leto smo potem še jeseni srečevali zelo majhne mladiče divjih prašičev, kar pomeni, da so se skotili kasneje, kot bi se morali. Po tistem letu večkrat opažamo prašiče, ki so bili skoteni kasneje v letu,” pravi Hajšek in ob tem še doda, da se je morda to dogajalo že kdaj prej, vendar pa taki prašiči zaradi hudih zim ne bi mogli preživeti.

Zdaj so zime milejše in zato imajo tudi več težav pri lovu. “Pozimi se najlažje lovi, sploh če je sneg. Takrat se na primer divji prašiči bolj držijo na enem mestu, v snegu pa tudi lažje opazimo sledi,” pravi in nadaljuje, da so se nekaterim živalim zaradi milih zim spremenile tudi navade. “V mislih imam tiste, ki običajno zimo prespijo. Danes na primer na našem območju tudi pozimi srečujemo jazbeca, ki sicer v tem času hibernira. V tem času ponekod srečujejo tudi medvede. Ker so te živali zdaj budne, morajo v zimskem času tudi jesti, kar pa vpliva na to, da je prehranska veriga bolj obremenjena, zaradi tega pa nastane tudi več škode. Taki spremenjeni cikli živali pa verjetno vplivajo tudi na spremenjene druge navade divjadi,” še razmišlja.

Več o njegovem pričevanju in posledicah podnebnih sprememb si preberite na spletni strani Večer.