Gozdarski inštitut Slovenije v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE skrbi tudi za ozaveščanje šolarjev o pomenu ohranjanja travnikov – tako z vidika biotske pestrosti kot blaženja podnebnih sprememb. Na naravoslovnih dnevih, ki sta potekala 9. maja 2025 za osnovnošolce OŠ Murska sobota II in 21. maja 2025 za dijake Biotehniške šole Rakičan (program kmetijski tehnik), je 86 šolarjev spoznavalo svet trajnostnega upravljanja narave.

V Sloveniji so najpomembnejši ponori ogljika gozdovi, vendar tudi zmerno intenzivno upravljani travniki, ki ohranjajo visoko biotsko pestrost, pomembno prispevajo k vezavi ogljika. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE zato na pilotnih območjih na Goričkem preučujejo, kako različni načini upravljanja travišč vplivajo na emisije topoglednih plinov. Meritve izvajajo z napravami, ki jih je razvil Laboratorij za elektronske naprave Inštituta. Na podlagi zbranih podatkov želijo bolje razumeti, kako upravljanje travišč vpliva na emisije toplogrednih plinov, zlasti ogljikovega dioksida.

Šolarji so si ogledali naprave za merjenje toplogrednih plinov

Na prvi točki v Motvarjevcih so se udeleženci seznanili s cilji projekta LIFE IP CARE4CLIMATE in aktivnostmi, ki potekajo na pilotnem območju na Goričkem. Predstavitev je vodil dr. Boštjan Mali, vodja projekta na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Sledil je voden ogled travnikov ob učni poti “Pot metuljev”, kjer je Kristjan Malačič iz Javnega zavoda Krajinski park Goričko izpostavil pomen ohranjanja mokrotnih in vrstno bogatih travišč. Ta območja so vse bolj ogrožena zaradi zaraščanja, intenzivnega kmetijstva in širjenja tujerodnih vrst. Poseben poudarek je bil namenjen redkim in ogroženim vrstam, kot so sibirska perunika (Iris sibirica), ki je prav v času obiska cvetela, tri vrste metuljev iz rodu mravljiščarjev (Phengaris spp.) ter travniški postavnež (Euphydryas aurinia).

Šolarji so si ogledali tudi poskusne ukrepe za odstranjevanje invazivne tujerodne rastline – zlate rozge. Na testnem poligonu primerjamo učinkovitost različnih metod, kot so intenzivna košnja, mulčenje, sejanje travne mešanice in nadaljnja intenzivna košnja. Čeprav bodo dokončni rezultati znani šele konec prihodnjega leta, že zdaj opažamo, da nekateri ukrepi bistveno prispevajo k zmanjšanju razširjenosti te invazivne vrste.

V drugem delu naravoslovnega dneva smo obiskali lokacijo pri Dolencih, kjer je na suhem travniku nameščena naprava za merjenje toplogrednih plinov. Z njo preučujemo, kako različno število košenj vpliva na emisije. Dve takšni napravi sta nameščeni tudi na vlažnem travniku v bližini, kjer analiziramo vpliv košnje in paše na emisije toplogrednih plinov. Delovanje merilnih naprav in pomen kroženja ogljika na traviščih je udeležencem predstavil dr. Boštjan Mali.

Udeleženci naravoslovnih dni so ekskurzijo zaključili z novim razumevanjem trajnostnega upravljanja zemljišč ter ključne vloge travnikov pri blaženju podnebnih sprememb. Z izobraževanjem mladih v okviru projekta želimo prispevati k oblikovanju okoljsko ozaveščene in odgovorne generacije – takšne, ki bo znala ceniti naravo, razumeti podnebne procese ter se zavedati svoje vloge pri varovanju okolja.

Več fotografij z dogodka najdete na spletni strani Gozdarskega inštituta Slovenije.