Ko si podnebne spremembe podajo roko z družbenimi, je za ljudi na cesti težje. Danes bolj kot mraz ubija vročina!

“Sonce danes ni več pravo in je prevroče. To ljudi dela živčne. Medtem ko so pa zime bolj mile in so zato tudi bolj prijateljske. Če bi bil še zmeraj na cesti, ne vem, kako bi preživljal poletje, trpel bi kot sam satan,” pravi klošar Tomo Golob Taubi, ki ima za seboj dvanajst let življenja na ulici, trenutno pa biva v socialnem stanovanju. In tudi pri prebivalcih “socialnega” bloka, kot mu pravi, vidi, kako vroče sonce psihično negativno vpliva na ljudi, ugotovitev pa je mogoče posplošiti na večino prebivalcev mesta, meni. “Prevroče je – in to se pozna tudi na počutju. Če se hočeš malo boljše počutiti, rabiš klimo. V našem bloku je ne moreš imeti, ker sobe niso naše. Lahko imaš ‘bosanski helikopter, zrakomlat’, ampak tisti ne pomaga kaj preveč. In si živčen. Tisti, ki pa so še vedno na cesti, pa še bolj. Kupiš flašo vina, po pol ure pa imaš kuhano vino. Nobena topla pijača te v vročini ne odžeja.”

Ko te na klopci prebudi sneženje

Skupaj s podnebnimi spremembami se dogajajo tudi družbene spremembe, pravi Taubi. Ko je bil še na ulici, so bila vsa vrata odklenjena. Ponoči so se v mrzlih zimskih dneh klošarji lahko zatekli v kleti in prespali na bolj zmerni temperaturi. Danes so vrata zaklenjena. “Včasih so bile zime bolj mrzle, kakor so zdaj. Na srečo so zdaj bolj mile. 90 odstotkov klošarjev je ali pijanih ali zadetih in takrat ne čutijo mraza, ko zaspijo. Zato jih toliko zmrzne. Ker vreme najbolj vpliva na psiho, pa so zime zdaj lepše, ne le za klošarje, ampak za vse.”

Večkrat se je zgodilo, da ga je sneg prebudil na klopci v parku. “Spiš v parku na klopci, zadet, sploh se ničesar ne zavedaš. Ko droga popusti, pa se kar naenkrat zbudiš v sneženju, takrat te pa strese, te začne zebsti kot hudiča. Potem se začne noro iskanje, kam, da bo bolj toplo.” V Ljubljani je bilo od nekdaj veliko izpušnikov, iz katerih piha topel zrak, in so se stiskali k njim, se spomni sogovornik. Kot že omenjeno, pa se ob podnebnih odvijajo tudi družbene spremembe in danes se marsikje, na primer pri Cankarjevem domu v Ljubljani, ne da pogreti, saj so izpušniki za visokimi, nepreplezljivimi rešetkami.

Vremenu se meša

Če ga je sneženje kdaj prebudilo, pa dežja klošarji še občutijo ne, pravi. “Dež nam je včasih celo bolj pasal. Če si moker, se boš pa posušil. Klošarji ne damo kaj posebej poudarka na vremenske razmere, si pač moker. Vreme je vplivalo le na to, da smo bili vsi sprani in strgani.” Tudi danes je podobno.

Kaj pa neurja, ki se zdijo vedno močnejša? “Najdeš nadstrešek, se tja postaviš in počakaš. Mislim, da so bila včasih neurja tudi močna, samo ne tako pogosta. To je bilo redko, da bi bili neki nalivi. Se je zgodilo, ampak vsake kvatre enkrat. Zdaj so bolj pogosto, vremenu se meša,” pravi Taubi, ki se spomni še ene razlike, družbene, kakopak. “Včasih nisi potreboval denarja, da si šel v gostilno. Si se pač noter zapičil in počakal, da je bilo vreme lepše.” Danes taka možnost odpade. “Nekateri, ko se začne sranje, gredo v kak podhod, pa so spet rešeni. To je že sto let tako in se ne bo spremenilo.”

Zemlje ne moremo uničiti, ona pa lahko nas

Marsikaj od govorjenja o podnebnih spremembah se sogovorniku zdi nakladanje. “Vremenske spremembe se dogajajo, zmeraj so se, zmeraj se bodo. Koliko smo k temu pripomogli ljudje, bi po moje lahko merili v promilih. Kako bomo vplivali na sonce, kako bomo vplivali na vreme? To je narava, narava je naš gospodar. Mi jo lahko ‘zajebemo’ s tem, ko izsekavamo gozdove, in potem so plazovi,” začne svoj razmislek. Seveda je več tudi prometa in tovarn in podobno, se strinja, a meni, da se ti vplivi še vedno merijo v promilih.

Odzivi na podnebne spremembe se mu zato ne zdijo pravi. “A zdaj bomo imeli pa električne avtomobile? To se je eden spomnil, da služi. Koliko energije je treba, da se samo akumulator naredi, koliko zemlje je treba uničiti za en akumulator! Kaj smo naredili? Nič. Zemljo uničujemo, odkar obstajamo. Najprej so jo na drva, potem so jo na premog, zdaj jo na bencin, čez 20 let jo bomo pa z nečim drugim. Mi ustvarjamo strupe, a Zemlja se zmeraj brani. Zmeraj bomo uničevali, ampak Zemlja je še zmeraj toliko nad nami, da je ne moremo povsem uničiti. Mi smo podložniki Zemlje, Zemlja je gazda, mi je ne moremo uničiti, ona nas pa lahko.”

Več o njegovem pričevanju in posledicah podnebnih sprememb si preberite na spletni strani Večer.