O izzivih, ki jih v živalske vrtove prinašajo podnebne spremembe, z vodjo veterinarske službe v Živalskem vrtu Ljubljana, veterinarjem dr. Pavlom Kvapilom.

“Spremembe, ki jih lahko vidimo vsi – da so zime vedno bolj mile, poletna vročina pa vedno bolj dolgotrajna -, seveda vplivajo na živali, zato jim moramo prilagoditi bivalno okolje. Vsem živalim nudimo možnost umika v senco ali hladnejše notranje prostore, pri živalih s severa pa si pomagamo s posebnimi pršilniki, da jim je hladneje in prijetneje. Kot veterinarju pa mi vzbuja skrb, da se vedno pogosteje pojavljajo določene bolezni, tako imenovane emerging diseases oziroma porajajoče se bolezni; to so bolezni, ki jih v Sloveniji doslej nismo poznali in so bile razširjene predvsem v tropskih državah, s toplejšim podnebjem pa se počasi širijo tudi k nam. Z njimi se soočamo na različne načine; živali zaščitimo s cepljenjem ali preventivnimi nanosi repelentov, ki jih zaščitijo pred možno okužbo prek insektov ali omilijo znake bolezni. Bolezni imajo velik vpliv tudi na transport naših živali v druge države, saj se tudi te poskušajo zaščititi p red izbruhi novih bolezni, zato nam nalagajo vedno več preventivnih testiranj ter cepljenj kot pogoj za transport,” povzame vpliv podnebnih sprememb na njegovo delo vodja veterinarske službe v Živalskem vrtu Ljubljana, veterinar dr. Pavel Kvapil, medtem ko se vodne meglice spuščajo okoli ograde, v kateri živijo severni jeleni.

Uspešno nad komarje, prenašalce bolezni

Tudi slonica Ganga ima pršenje zelo rada, pred soncem jo varuje še tenda, hladi se tudi v bazenu, v katerem se običajno že zjutraj, še preden pridejo obiskovalci, trikrat okopa, nas po živalskem vrtu popelje sogovornik. Nekoliko naprej se vodne meglice iz posebnega sistema spuščajo tudi v ogrado z mačjimi pandami. “Mačje pande izvirajo iz gorskih gozdov Himalaje, kjer so temperature nizke, vsaj polovico leta pa je pokrajina pokrita s snegom. Vročina je zato zanje izziv in ta meglica ne samo, da znižuje temperaturo, ampak tudi preganja prenašalce bolezni, ki so običajno krvosesni insekti. S tem pršenjem zmanjšujemo možnost okužb živali, ki jih prej tukaj ni bilo,” razlaga veterinar o novi tehnologiji. Pršenje je za živali torej prijetno in jih hladi, prav tako se komarji teh meglic izogibajo. “Ko se po večdnevnem deževju pojavi več komarjev, se živali umikajo prav v te meglice, da se jim izognejo.” Zaradi podnebnih sprememb so tudi razvojni cikli insektov bolj nepredvidljivi, komarje in druge krvosese insekte pa zaznavamo že od zgodnje pomladi do pozne jeseni. “S pršenjem zaščitimo tudi sove, kar nekdaj zagotovo ni bilo potrebno.” V nekaterih živalskih vrtovih, kjer takega sistema nimajo, morajo biti živali, na primer sove, zaradi porajajočih se bolezni, nastanjene le v zaprtih prostorih.

Ena izmed bolezni, pred katerimi ščitijo živali, je tudi vročica Zahodnega Nila. Bolezen je zoonoza; z živali, običajno ptic, se prek komarjev lahko prenese na žival ali človeka. Pri ljudeh povzroča vročino, glavobol, v hudih primerih lahko povzroči tudi smrt. Med živalmi so zelo občutljivi konji, zebre, osli in tudi sove. Druga bolezen, ki prav tako vpliva na delo v živalskem vrtu, je bolezen modrikastega jezika, ki se pri nas v preteklosti ni pojavljala, sem so jo prav tako zanesle podnebne spremembe. Bolezen se pojavlja predvsem pri prežvekovalcih, prenašajo pa jo krvosese mušice. Te so bile nekdaj omejene na toplejša območja, z daljšimi in toplejšimi poletji pa se pojavljajo vedno bolj severneje. Nekatere države te bolezni še ne poznajo, v drugih živali cepijo, v nekaterih pa je bolezen prisotna, vse to pa vpliva na transporte živali; živalski vrtovi si živali namreč izmenjujejo, zato je nadzor nad to boleznijo izjemno pomemben.

Več o njegovem pričevanju in posledicah podnebnih sprememb si preberite na spletni strani Večer.