O posledicah vročine za rejne živali in drugih vplivih podnebnih sprememb na živinorejo s kmetom Mitjo Lobnikom, bodočim mladim prevzemnikom govedorejske kmetije v Orehovi vasi.

Mitja Lobnik je mladi kmet na govedorejski kmetiji v Orehovi vasi pri Mariboru. Še vedno je sicer gospodar njegov oče, a pri odločitvah sodeluje tudi Mitja, ki bo čez nekaj let prevzel tudi vse vajeti kmetije. Ukvarjajo se s prirejo mleka, imajo več kot sto glav živine, od tega je molznic okoli 60, ostalo so še teleta. Dnevno namolzejo več kot tisoč litrov mleka, vsega pa prodajo kar sosedom – Sirarstvu Čuš, kjer imajo predelavo.

Čeprav se podnebne spremembe najbolj dotikajo zelenjadarjev, poljedelcev in sadjarjev, pa jih v zadnjem času občutijo tudi živinorejci. Vse pogostejši vročinski valovi zahtevajo prilagoditve prostorov za rejne živali, spopadajo se z več mrčesa, zaradi slabših letin imajo tudi težave z zagotavljanjem krme.

Pile so bistveno več vode, jedle pa skoraj niso

Pri Lobnikovih se kot najtežjega obdobja do zdaj spominjajo leta 2013, ko jih je doletela ena hujših suš, na katere niso bili dovolj pripravljeni. “Takrat nam je zmanjkalo krme za živali in smo jo morali dokupovati od drugih kmetov,” se spominja Lobnik. Po tej izkušnji so si zato skozi leta zagotovili več njivskih površin, da lahko tudi v slabih letinah pridelajo dovolj krme. Obdelujejo 90 hektarjev površin, kjer imajo vetrno travno mešanico za krmo, koruzo, pa tudi pšenico rž in ječmen. Za krmo pridelajo še grah in sojo, za pašo pa imajo na voljo pet hektarjev travnikov. “Z investicijami v dodatne površine smo prišli tako daleč, da imamo zdaj bistveno manj skrbi. V tako ekstremnih primerih, kot je bilo leto 2013, bi zdaj verjetno imeli manj problemov,” je dodal. Da je treba imeti rezervo, je še nadaljeval, saj so tudi košnje vse slabše. “Najboljša je še prva košnja, saj je spomladi praviloma več dežja. V poletnih mesecih pa kvaliteta zelo upade, saj trava prehitro zacveti. To rešujemo tako, da skušamo zagotoviti čim boljšo kvaliteto pri prvi in morda še drugi košnji.” So pa, kot pravi, podnebne spremembe prinesle tudi eno dobro stvar, to je ta, da lahko gredo krave prej na pašo. “Že v začetku pomladi jih lahko spustimo ven. Četudi še takrat ni paše, se lahko sprehodijo in se tako bolje počutijo,” dodaja.

A skrb za zadostne količine hrane ni edina v času vročine. Vse pogosteje so živali zaradi visokih temperatur zasople in utrujene, s tem pa imajo manj volje do paše, kar privede do slabše mlečnosti. Rejne živali vročino prenašajo veliko težje kot mraz. Vročina lahko pri živalih povzroči stres, zmanjšan apetit in celo vročinski udar. V dneh, ko je temperatura okrog 30 stopinj, morajo zato imeti na voljo zadostno količino sveže in čiste vode. Dobra hidracija je namreč nujna za ohlajanje, sploh, če gre za vrste, ki se ohlajajo s potenjem, kot so na primer konji, ali dihanjem, kot so prašiči in govedo. “V času letošnjega vročinskega vala so se živali skrivale v senci, pa tudi v hlevu. Popile so bistveno več vode, jedle pa skoraj niso. V vročini enostavno nimajo volje, da bi jedle, posledično pa pade mlečnost. Pri posamezni kravi se to pozna od enega do treh litrov manj na posamezno molžo,” je povedal, zato so letos na njihovi kmetiji investirali v prezračevalni sistem.

Več o njegovem pričevanju in posledicah podnebnih sprememb si preberite na spletni strani Večer.