Na dogodku, ki je potekal 22. avgusta v Hiši EU, smo prisluhnili različnim pogledom in izkušnjam naročnikov ter ponudnikov na področju javnega naročanja živil.

Poročilo

Matej Cerovšek iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo je uvodoma je poudaril pomen šolske prehrane in vlogo znanja ter izmenjave dobrih praks pri njenem izboljševanju. Slovenija ima dolgo tradicijo organizirane šolske prehrane, ki pa jo je zaradi prehranske varnosti otrok in novih prehranskih smernic potrebno nadgrajevati.

Saša Femc Knaflič je predstavila razloge za vključevanje ekološke in lokalne hrane na šolske jedilnike ter delila konkretne izzive in rešitve iz prakse OŠ Jesenice. Podrobno je predstavila pripravo jedilnika, sodelovanje s ponudniki, prilagajanje sezonski ponudbi ter potek javnega naročanja in dobave. Predstavila je tudi ozaveščevalne aktivnosti za otroke, kot je delavnica mletja žit, ki jo v njihovi šoli izvaja predstavnik kmetije Pr’ Črnet, Štefan Čebašek.

Na okrogli mizi se ji pridružili Marija Jerala, zunanja svetovalka za javna naročila. Poudarila je, da je ključno, da naročniki postopke vodijo skladno z dejanskimi potrebami zavodov in da pri tem namenijo dovolj pozornosti natančnemu pregledu ponudb ter certifikatov. Posebej je izpostavila pomen izločenih sklopov ter ovire, ki zavodom otežujejo vključevanje več ekološke in slovenske hrane. Razprava se je dotaknila tudi financiranja – ravno finančne omejitve so pogosto razlog, da šole težko izberejo dražja, a bolj kakovostna živila. Pobuda več udeležencev je šla v smeri poenostavitve postopkov, celo ukinitve javnega naročanja za živila, saj bi se z evidenčnimi naročili lažje dosegli cilje države na področju trajnostne prehrane.

V drugem delu je Anita Štromajer kot predstavnica večjega dobavitelja (Geaprodukt) predstavila, katere zahteve javnih naročnikov dražijo dobavo živil. Največji izziv predstavlja pogostost dobav, saj logistika pomeni visok strošek za dobavitelja, ki ga ta neizogibno prenese na naročnika. Po njenem mnenju bi morale biti dobave fleksibilnejše – da se lahko blago pripelje v različnih terminih in večjih količinah. Težave pa povzročajo tudi naročila z danes na jutri, ne sezonsko naročanje ter manipulacije z istovrstnimi živili. Vse to po nepotrebnem povečuje stroške, medtem ko se v bolj premišljenih postopkih skrivajo prihranki, ki bi jih bilo mogoče nameniti za sicer dražjo, a bistveno kakovostnejšo hrano.

Na okrogli mizi ponudnikov se ji je pridružil Štefan Čebašek z ekološke kmetije Pr’ Črnet, ki je izpostavil izzive manjših dobaviteljev. Strogi nadzori in številne administrativne obveznosti pogosto presegajo njihove zmogljivosti ter jih odvračajo od sodelovanja v javnih naročilih. Oba sta poudarila, da si pridelovalci predvsem želijo več razumevanja s strani naročnikov, večjo predvidljivost pri cenah in dobavah ter preudarnejše ravnanje z reklamacijami. Samo na ta način je mogoče graditi zaupen in trajnosten odnos, ki koristi tako dobaviteljem kot tudi šolam in otrokom.

Zaključek dogodka je bil optimističen: napredek na področju javnega naročanja in kakovosti šolske prehrane je mogoč le, če k isti mizi sedejo vsi – naročniki, ponudniki, šole, starši in odločevalci. Le z medsebojnim sodelovanjem, zaupanjem in odprtim dialogom lahko otrokom zagotovimo hrano, ki je zdrava, kakovostna in trajnostna.

Gradiva

Na voljo so powerpoint predstavitve z dogodka, do katerih lahko dostopate na naši spletni strani pod zavihkom Knjižnica:

• Pomen šolske prehrane,
• Od jedilnika do razpisa: Javno naročanje živil v praksi,
• Naša praksa v javnem naročanju: Geoprodukt d.o.o..