V prostorih Mestne občine Kranj je danes potekala 9. Nacionalna konferenca o celostnem prometnem načrtovanju, v organizaciji Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Osrednja tema je bila priprava državne celostne […]
V tokratnih Večerovih Podnebnih pričah preberite pogovor z epidemiologom Zoranom Simonovičem o tem, kako postajajo okolja v Evropi vedno bolj prijazna in ugodna za naselitev tujerodnih vrst komarjev, ki prenašajo tropske bolezni. Uspešnejši so tudi “domači” klopi. Cepljenje je ključno, a vedno ni dovolj.

Najbolj očitne so seveda spremembe na nivoju bolezni, ki jih prenašajo prenašalci, torej vektorji. Ker so njihovo preživetje, razmnoževanje in njihova številčnost odvisni od podnebnih ali okoljskih značilnosti. Podnebne spremembe so pripeljale do tega, da je za določene vrste insektov preživetje na prej zanje neugodnih območjih zdaj omogočeno. Če govorimo o insektih, recimo komarjih, so se območja, kjer invazivne vrste komarjev preživijo v Evropi, v zadnjih desetletjih zelo povečala in se širijo proti osrednji in severni Evropi.
Med komarji so najpomembnejši invazivni komarji iz družine Aedes, sploh Aedes albopictus, to je tigrasti komar, ki se je razširil po Evropi iz jugovzhodne Evrope ter potem preko južne Evrope tudi v naše kraje. “Najprej je bil na Primorskem, potem se je v nekaj letih razširil čez celo Slovenijo, no, zdaj pa je že povsod – v Avstriji, na Madžarskem, v osrednji Nemčiji in proti Beneluksu, širi se tudi na vzhod Evrope,” najprej oriše epidemiolog Zoran Simonovič, namestnik predstojnika mariborske enote NIJZ, in dodaja, da spremenjeno podnebje ni ugodnejše le za širjenje tujerodnih vrst, temveč so razmere bolj ugodne tudi za domače prenašalce bolezni: “Spremembe so tudi pri boleznih, ki jih prenašajo klopi, četudi klopi niso prišleki. Zaradi milejšega podnebja klopi preživijo na višjih nadmorskih višinah in tudi v severnejših geografskih širinah.”
Poleg vsega naštetega se zaradi podnebnih sprememb in sprememb padavinskih režimov, tudi poplav, spreminjajo tveganja za pojav črevesnih nalezljivih bolezni. Poplave lahko ogrozijo prehransko varnost, lažje se širijo okužbe, ki se prenašajo preko živil in vode. Tak primer so jasno dokazale predlanske poplave.
Več o njegovem pričevanju in posledicah podnebnih sprememb si preberite na spletni strani Večer.
V prostorih Mestne občine Kranj je danes potekala 9. Nacionalna konferenca o celostnem prometnem načrtovanju, v organizaciji Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Osrednja tema je bila priprava državne celostne […]
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Inštitut “Jožef Stefan” – Center za energetsko učinkovitost sta v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE organizirala strokovni posvet o pomenu ogljičnega odtisa pri […]
Matjaž Jež, naravoslovec: “Podnebne spremembe niso hec. Katastrofe so del narave, a premisliti moramo, kje in kako ukrepati.” Koper v Mislinji? Najbrž že leta 2050. Matjaž Jež, naravoslovec in dolgoletni […]