Andreja Ramšak je s svojo ekipo nedavno zaključila raziskavo o vplivih okoljskega stresa na pridelavo školjk. Rezultati so zelo skrb vzbujajoči.

Dr. Andreja Ramšak je raziskovalka na Morski biološki postaji Piran, biologinja, ki se ukvarja pretežno z genskimi markerji. Ravno takrat, ko smo ob iskanju pričevalcev poslali prošnjo na postajo, je z ekipo zaključevala raziskavo školjk. Da, tistih, ki jih najpogosteje vidimo v buzari in na krožniku – velikih klapavic s številnimi domačimi imeni (pedoč, pidoč, pijoč, ušenaka, uš, klapunica, mušula). Te temno vijolične školjke pa imajo še posebno mesto v slovenski novejši zgodovini tudi zaradi filma Poletje v školjki. Žal biologinjine in raziskave mnogih drugih strokovnjakov za morsko biologijo kažejo, da bodo slavna školjčišča velikih klapavic kmalu preteklost. Ostal bo le še film.

Školjke slabše rastejo, imajo manj mesa, tanjšo lupino

Spremenjeno podnebje vpliva na temperaturo morja in posledično tudi na školjkarstvo. “V tem mesecu se končuje triletni projekt, ki ga financirata ministrstvo za kmetijstvo in Aris, in v tem projektu smo se osredotočili na fiziološko stanje školjk, v glavnem zaradi posledic podnebnih sprememb, se pravi toplejšega morja, delno pa tudi mikroplastike,” uvodoma pove znanstvenica. Tudi zanjo njeno delo ni le služba, temveč poslanstvo, ki ima v primeru tega raziskovalnega objekta, školjk, še zelo neposredno dimenzijo – usode ljudi, ki so od gojenja školjk odvisni. Skupnost školjkarjev v slovenskem morju se morda zdi res majhna, a je izjemno pomemben del življenja z morjem.

Več o njenem pričevanju in posledicah podnebnih sprememb si preberite na spletni strani Večer.