Matjaž Jež, naravoslovec: “Podnebne spremembe niso hec. Katastrofe so del narave, a premisliti moramo, kje in kako ukrepati.” Koper v Mislinji? Najbrž že leta 2050.

Matjaž Jež, naravoslovec in dolgoletni direktor mariborske enote zavoda za varstvo narave se danes posveča Pohorju, sploh pa metuljem na Pohorju: “Metulji so zelo primerni za izvajanje monitoringa. Zato ker zelo hitro in zelo izrazito odreagirajo na spremembe v okolju, in ta monitoring, ki ga zdaj izvajamo, letos je bilo 14. leto, je pokazal marsikaj zanimivega. Število vrst na splošno se na pohorskih planjah celo povečuje, kar je na nek način presenečenje glede na posplošeno oceno, da saj je povsod vse manj vrst. Ampak to je kratkoročna posledica podnebnih sprememb – podnebje v višjih legah se segreva, postaja bolj prijazno za naravo in nižinske vrste se selijo višje. Šele tu pa se pokažejo pravi problemi, kajti pojavi se dodatna medvrstna kompeticija za vire hrane, ki so seveda omejeni.”

Med vrstami, ki podlegajo konkurenci novoprišlih vrst, je tudi borovničev mnogook, ki po novem dosti težje pride do virov hrane. Jež: “Vrst je skoraj dvakrat toliko, kot jih je bilo recimo pred 15 leti. in med novimi vrstami je denimo primorski belin, ki je bil nekoč samo na Primorskem, leta 2012 pa smo ga opazili na Pohorju, ampak na višini do 900 metrov. No, zdaj ga imamo že na ovršju. Druga taka vrsta je belolisi rjavček. Tudi ta se je v zadnjih letih preselila in seveda ne vemo, kakšne posledice se bodo zgodile, mi bomo monitoring nadaljevali in upam, da bo ciljna vrsta borovničev mnogook čim bolj dolgo preživela. Čeprav – dolgoročne napovedi na ravni Evrope so neugodne, take vrste praviloma čaka izumrtje. Pohorje ima omejeno nadmorsko višino in metulji se ne morejo preseliti kam višje. Kjer so gorstva višja, na primer Golica ali Koralpe, se bi potencialno lahko take vrste preselile na višjo nadmorsko višino, na Pohorju pa se ne bodo mogle. Pri tem je spremljanje, monitoring, bistveno za upravljanje. Monitoring je namreč edino orodje, ki nam daje podatke o stanju in trendih in je vhodni podatek za pripravo kakršnegakoli resnega načrta upravljanja. Za pohorske planje je tak načrt upravljanja nujno potreben, zato ker procesi, ki potekajo na planjah danes, so slabi. Treba jih je nekako uskladiti z naravnimi razmerami pa seveda tudi s cilji parka in s cilji območij Natura 2000.”

Ko se izsušijo barja

Naravoslovca je, kar zadeva spremenjeno podnebje, najbolj pretreslo letošnje leto, bilo je namreč eno najtoplejših poletij doslej. Tudi na Pohorju. Poletni meseci so junij, julij, avgust in o tem poroča Arso v svojem rednem mesečnem biltenu, tako da imamo izvirne strokovne podatke, poudari sogovornik in nadaljuje: “Letošnji junij je posebno zanimiv, ker je bil najtoplejši mesec tega poletja, s temperaturnim presežkom 3,6 stopinje nad dolgoletnim povprečjem je bil daleč najtoplejši junij za daljšo dobo – verjetno že vsaj od leta 1950. In kaj se je dalo v času monitoringa opaziti? Letos smo prvič videli, da se je izsušilo eno barje, barjanska luža na lokaciji Črne mlake. To je tudi dokumentirano in bojim se, da bodo ti dogodki, ki se za zdaj pojavljajo kot alarmantni dogodki v posameznem letu, v nekem daljšem zaporedju pokazali prave značilnosti posledic podnebnih sprememb.”

Več o njegovem pričevanju in posledicah podnebnih sprememb si preberite na spletni strani Večer.