Okoljski pregled Slovenije 2026, neodvisna ocena napredka Slovenije na področju okoljske in podnebne politike ugotavlja napredek na več področjih, hkrati pa opozarja na vrzeli: pritiske na biotsko raznovrstnost, zamude pri […]
Skupaj do hladnejšega Hrastnika: od podatkov do konkretnih rešitev
Focus – društvo za sonaraven razvoj v okviru projekta LIFE4ADAPT v sodelovanju z Občino Hrastnik izvaja vrsto aktivnosti za zmanjšanje vpliva vročine na vsakdanje življenje občanov. Ker nihče ne pozna mesta bolje kot ljudje, ki v njem živijo, se pri prepoznavanju težav in načrtovanju rešitev močno naslanjajo na lokalno skupnost. Z oblikovanjem konkretnih ukrepov želijo mesto bolje prilagoditi na vse pogostejše vročinske obremenitve.

V prvi fazi projekta Focus zbira in analizira podatke iz različnih virov. Med drugim analizira podatke o mestnih toplotnih otokih (t. i. vročih točkah), na izbranih lokacijah namešča merilce temperature, vključuje podatke o dostopnosti zelenih površin, ki jih pripravlja Urbanistični inštitut RS, ter prisluhne izkušnjam in potrebam prebivalcev. Ljudje namreč najbolj vedo, kje vročina najbolj vpliva na njihovo vsakdanje življenje. Februarja so se srečali tudi s predstavniki organizacij in ustanov, ki delujejo na področju ranljivosti, socialne podpore, zdravja in skrbi za občane.
Kje v Hrastniku je najbolj vroče?
V drugi polovici junija so v sodelovanju z urbanističnim studiem Prostorož izvedli dvodnevno terensko akcijo mapiranja vročih točk v Hrastniku, kjer so občane povabili, da z njimi delijo kateri deli mesta so poleti najbolj kritični, na primer pregrete poti do trgovine, parkirišča, igrišča ali klopce brez sence. Takšne informacije predstavljajo dragoceno dopolnitev strokovnim analizam in meritvam, saj pomagajo prepoznati težave, ki jih podatki sami morda ne razkrijejo.
O dogajanju je poročala tudi ekipa TV Slovenija. Prispevek si lahko ogledate na tej povezavi.





Terenske aktivnosti društva dopolnjuje tudi spletna aplikacija za zbiranje mnenj občanov, ki bo odprta do konca avgusta. Prek nje lahko prebivalci na zemljevidu označijo lokacije, kjer poleti občutijo največjo vročino, ter dodajo opis težave ali predlog za izboljšavo. Tako lahko svoje izkušnje prispevajo tudi tisti, ki se dogodkov na terenu niso mogli udeležiti, hkrati pa društvo dobi celovitejšo sliko o tem, kako vročina vpliva na različne dele občine.
Ker posledice vročine najbolj občutijo otroci, starejši in bolniki, bodo posebno pozornost posvetili tudi njim. Uspešno so že izvedli obisk in mapiranje v Domu starejših Hrastnik. V kratkem bodo obiskali še lokalni vrtec, kjer bodo vroče točke raziskovali skupaj z najmlajšimi.
Posebno delavnico bodo izvedli tudi v sodelovanju z Zavodom Aspira, zavodom za razvoj posameznika in družbe.

Kaj se bo zgodilo z zbranimi podatki?
Vse zbrane podatke – od strokovnih meritev in analiz do opažanj občanov – bodo preučili in povezali v oceno najbolj problematičnih območij, za katera bodo pripravili strokovne predloge za izboljšanje njihove odpornosti na vročino.
Na tej podlagi bodo skupaj z občino pripravili akcijski načrt za ohlajanje Hrastnika, ki bo vključeval ukrepe za izboljšanje obveščanja, ozaveščanja, vzpostavitev mreže hlajenih javnih prostorov ter konkretne ukrepe za ozelenitev oz. ohladitev lokacij. V načrt bodo vključili tudi dolgoročne smernice za izboljšanje odpornosti Hrastnika na vročino.
Projekt pa ne bo ostal le na papirju. Skupaj z občani bodo izbrali eno ali več najbolj kritičnih lokacij, kjer bodo s projektnimi sredstvi izvedeni konkretni ukrepi za njihovo ohladitev: od dodatnega senčenja do pitnikov in drugih rešitev, ki bodo javni prostor naredile varnejši in prijetnejši tudi v najbolj vročih poletnih dneh.
Če želite izvedeti več o temi in aktivnostih projekta, vas vabimo, da prisluhnete podkastu Ekstremna vročina, pločevina in mestni beton: kako ohladimo pregreta mesta? na spodnji povezavi.
Fotografije v članku so prispevali: Atelje Fotografije, Prostorož, Focus
Projekt Life4ADAPT je sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi iz Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Izražena stališča in mnenja so izključna odgovornost avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske komisije in drugih financerjev.
Oglej si še ostale objave
Od letošnjega leta 13. septembra praznujemo Mednarodni dan jam in krasa, ki ga je 12. novembra 2025 razglasila Generalna konferenca UNESCO. Slovenija bo prvi mednarodni dan obeležila v Postojni, kjer […]
CIPRA Slovenija v sodelovanju s Cankarjevim domom organizira projekcijo dokumentarnega filma Rekviem v belem – umirajoči ledeniki, ki bo 12. septembra 2026, ob 20. uri v Kosovelovi dvorani. Filmu bo sledil […]







