...

Nizkoogljična
družba

Postati družba, ki aktivno zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov, je nujen korak do upočasnitve podnebnih sprememb.

Vas tema nizkoogljična družba prav posebej zanima? Zaupajte nam svoj
e-naslov in se naročite na naše mesečne novice.
GDPR*

Vsako dejanje šteje!

Naš planet je na svoji najpomembnejši misiji. Bremenijo ga izpusti toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Na poti v brezogljično prihodnost mu lahko pomaga prav vsakdo izmed nas. Kajti sprememba naših navad lahko spremeni podnebje na bolje. Zato odigraj glavno vlogo, izberi svoje dejanje in ga spremeni v trajnostno navado.
DELI
Ogljični odtis, Vsako dejanje šteje
Stvari poskušam ponovno uporabiti in popraviti namesto, da jih zamenjam z novimi.
steklene posodice za hrano
DELI
Ogljični odtis, Vsako dejanje šteje
Po malico hodim s svojimi posodami. Če malicam v podjetju, si hrano prinesem od doma.
DELI
Ogljični odtis, Vsako dejanje šteje
Na piknikih in rojstnodnevnih zabavah uporabljamo trajnostno embalažo.
steklen bidon za vodo
DELI
Ogljični odtis, Vsako dejanje šteje
Pijem vodo iz pipe in poskrbim, da imam steklenico za vodo vedno pri roki.
Bombažna vreča z potiskom elementov, ki prikazujejo reciklažo
DELI
Ogljični odtis, Vsako dejanje šteje
Podpiram oblikovalce in šivilje, ki ustvarjajo izdelke iz odpadnih materialov.
DELI
Ogljični odtis, Vsako dejanje šteje
Namesto šopka rož podelim cvetlico v lončku iz zavetišča za rastline.
DELI
Ogljični odtis, Vsako dejanje šteje
Uporabljam pripomočke za osebno higieno, ki so narejeni iz okolju prijaznih materialov in za večkratno uporabo.
žig z zelenim odtisom listov
DELI
Naslovne kartice, Ogljični odtis, Vsako dejanje šteje
Pri nakupih, ki se jim ne morem izogniti, si pomagam z okoljskimi oznakami, kot so Evropska marjetica, oznaka za ekološko kmetijstvo in energetska nalepka.
DELI
Ogljični odtis, Vsako dejanje šteje
Ne tiskam, če ni zares potrebno. Razmislim o arhiviranju na spletu.
zobne ščetke
DELI
Ogljični odtis, Vsako dejanje šteje
Izberem kakovost pred količino.

Problem: Povečanje količine toplogrednih plinov v ozračju

Za dolgo obdobje od konca zadnje ledene dobe pred približno 10.000 leti, imenovano »holocen«, je bila značilna stabilnost Zemljinega podnebnega sistema.

V tem obdobju stabilnosti so bili naravni viri CO2 (dihanje živali in rastlin) skoraj popolnoma uravnoteženi z naravnimi ponori CO2 (oceani in rastline, ki CO2 porabijo v procesu fotosinteze). To ravnotežje pa je porušila dodatna količina toplogrednih plinov, ki se je v ozračje sprostila zaradi človekovih dejavnosti.

Vsebnost toplogrednih plinov v ozračju se je močno povečala z razvojem industrializacije, še posebej izrazito pa od sredine 20. stoletja dalje. Več toplogrednih plinov v ozračju pa je vodilo do povečanega učinka tople grede ter do globalnega segrevanja. Koncentracija najpomembnejšega toplogrednega plina CO2 se je od leta 1970 povečala za okrog 40 %, povprečna globalna temperatura na zemeljskem površju pa se je v zadnjih 130 letih zvišala za okoli 0,85 ± 0,2 °C.

Nižja količina izpustov toplogrednih plinov je osrednje vodilo mednarodne skupnosti; države so v zvezi s tem sprejele zaveze, ki so vključene v pariški sporazum o podnebju iz leta 2015. Prav tako se je Evropska unija zavezala svoje izpuste zmanjšati za vsaj 55 odstotkov in do leta 2050 postati podnebno nevtralno gospodarstvo.

Podatki kažejo, da je za največ izpustov v EU odgovoren sektor energije (80,7 %), od tega tretjino prispeva transport. Sledi kmetijstvo (8,7 % izpustov), industrijska proizvodnja (7,8 %) in upravljanje z odpadki (2,75 %). (Vir: Evropski parlament)

Več o fizikalnem ozadju podnebnih sprememb si lahko preberete tukaj.

Kjotski protokol

Kjotski protokol je mednarodni sporazum, ki vsebuje zaveze sodelujočih industrializiranih držav, da bodo v obdobju 2008–2012 zmanjšale v povprečju za 5 % glede na raven v letu 1990 skupne emisije šestih toplogrednih plinov in velja za prvi pomemben korak na poti k reševanju problematike podnebnih sprememb.

Sprejet je bil decembra 1997 na zasedanju v Kjotu. V veljavo je stopil leta 2005 z rusko ratifikacijo in je postal del mednarodnega prava, ki omejuje rabo toplogrednih plinov.

Pariški podnebni sporazum

Osrednja naloga Pariškega podnebnega sporazuma je okrepiti globalni odziv na grožnje podnebnih sprememb. Podpisali so ga 22. aprila 2016, Evropska unija ga je ratificirala 5. oktobra 2016. Države podpisnice so se s podpisom sporazuma zavezale k omejitvi dviga svetovne povprečne temperature na manj kot dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo s prizadevanjem za ambicioznejšo omejitev dviga svetovne povprečne temperature na 1,5 °C. Sporazum med drugim načrtuje omejitev človeških izpustov toplogrednih plinov med letoma 2050 in 2100 na toliko, da jih bodo drevesa, zemlja in oceani še sposobni sprejeti.

Pariški sporazum je pomemben tudi zaradi petletnih ciklov, v katerih bodo države pregledale izvajanje in (ne)ustreznost zadanih ciljev glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ter po možnosti vsakič prešle na bolj ambiciozne cilje, ki bi svet sčasoma pripeljali na pot omejitve globalnega segrevanja pod 2 °C glede na predindustrijsko obdobje.

Podnebna znanost sicer opozarja, da omejitev globalnega segrevanja na 2 °C ni varen ali sprejemljiv cilj ter da je nujna omejitev globalnega segrevanja na 1,5 ˚C glede na predindustrijsko raven.

Več o politično-zakonodajnem ozadju blaženja podnebnih sprememb si preberite tukaj.

Ogljični odtis

Ogljični odtis je merilo vplivanja na podnebne spremembe. Merimo ga v tonah ekvivalenta CO2. Gre za seštevek vseh izpustov toplogrednih plinov, ki jih posredno ali neposredno povzročajo država, posameznik, organizacija, dogodek ali proizvod.

Izračun ogljičnega odtisa predstavlja prvi korak posameznika ter širše družbe do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.

Slovenci se po podatkih iz leta 2018, ko smo zabeležili 8,4 tone ekv. CO2 na prebivalca, uvrščamo malo nad povprečje EU, ki je 8,2 tone ekv. CO2 na prebivalca. Po meritvah zaostajamo za Kitajsko, ki je izmerila 8,0 tone ekv. CO2 na prebivalca, a kljub vsemu bolje od prebivalcev ZDA (16,1 tone ekv. CO2 na prebivalca) in Japoncev (9,4 tone ekv. CO2 na prebivalca). V ogljično nevtralni družbi posamezniku sicer pripada 1,7 tone ekv. CO2 na letni ravni, kar pomeni, da je pred nami še precej dela.

PRVI KORAK: Izračunaj svoj ogljični odtis

Na spletni strani

Umanotere

so pripravili ogljični kalkulator, ki vam je lahko v pomoč pri izračunu lastnega ogljičnega odtisa. To je zgolj prvi korak v smeri zmanjševanja emisij toplogrednih plinov na ravni posameznika – na podlagi izračuna torej izvemo, katera so tista področja, na katerih moramo zmanjšati svoj ogljični odtis. Naslednji korak pa je seveda, da na teh področjih tudi pričnemo sprejemati spremembe.

Novice

Vse novice

Vsakodnevno ustvarjamo veliko dobrih in pozitivnih zgodb, ki uspešno pomagajo krotiti podnebne spremembe. Naj nas motivirajo in naj nam bodo kot družbi v navdih, da lahko skupaj poskrbimo za lepši jutri.

Dogodki

Vsi dogodki

Preverite dogodke, ki se odvijajo v povezavi s podnebnimi spremembami. Sodelujte v iniciativah in akcijah, ki prispevajo k bolj zeleni in trajnostni prihodnosti. Pridružite se nam in postanite del rešitve.

O projektu

Razvoj novih znanj in kompetenc je zelo pomemben dejavnik v procesu trajnostne preobrazbe in prehoda v nizkoogljično družbo, kar potrjujejo mednarodna poročila, analize, strategije in dokumenti. Tako 6. člen UNFCCC, 10. člen Kjotskega protokola in 12. člen pariškega sporazuma soglasno spodbujajo izobraževanje, usposabljanje, informiranje in ozaveščanje javnosti o podnebnih spremembah.

Čeprav večina deležnikov razume nujnost ukrepov na področju blaženja podnebnih sprememb in jih tudi podpira, večkrat primanjkuje motivacije za dejansko ukrepanje in tudi izvedbenih zmogljivosti, kar vključuje predvsem pomanjkanje interdisciplinarnega znanja in kompetenc na področjih, ki so ključna za izvedbo ukrepov in projektov. Zato je treba razviti celostne in prilagojene programe usposabljanja in izobraževanja ter tudi ustrezne mehanizme spremljanja napredka na ključnih področjih. Skladno s tem ne smemo pozabiti na pomen sistemskega okolja, ki mora spremembe posameznikovega življenjskega sloga sploh omogočati in nato olajšati prehod v bolj trajnosten način življenja.

e-mesečnik in obvestila

Če želite tudi sami postati bolj okoljsko ozaveščeni, se prijavite na naše e-mesečnik, kjer bomo z vami vsak mesec delili nasvete na področju zmanjševanje svojega ogljičnega odtisa.
GDPR*
info@samo1planet.si
Langusova ulica 4, 1000, Ljubljana
(01) 478 82 00
Pravna in programska podlaga
Obnovljivi viri energije
Trajnostna mobilnost
Trajnostna gradnja in URE
Nizkoogljična družba
Trajnostna raba zemljišč
Zeleno javno naročanje
Odpadna hrana
Projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) in LIFE4ADAPT (1011477797 - LIFE23-IPC-SI-LIFE4ADAPT) sta integralna projekta, sofinancirana s strani Evropske unije, sredstvi Podnebnega sklada in sredstvi partnerjev projektov. Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ta ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.
© CARE4CLIMATE 2024. Vse pravice pridržane
Splošni pogoji
Izjava o dostopnosti
Varnost & zasebnost
Izvedba: inHouse Marketing Agency
Preberite več o projektu "Nasvet za lep svet."
Preberite več