Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v sodelovanju z Veleposlaništvom Kraljevine Nizozemske v Republiki Sloveniji organiziralo 5. Nacionalno kolesarsko konferenco, ki je bila letos tudi zaključni dogodek mednarodnega projekta […]
[Podnebne priče] Martin Vodopivec, oceanograf: Tudi morje pozna sušo
Dr. Martin Vodopivec: Mediteran je vroča točka podnebnih sprememb, severni Jadran pa se segreva še hitreje. Kakšne so posledice v našem morju? Meduze in sluzenje so le najbolj očitne.

Dr. Martin Vodopivec je fizikalni oceanograf, znanstveni sodelavec Nacionalnega inštituta za biologijo, natančneje Morske biološke postaje Piran. Kot ostali sodelavci postaje je takoj ob srečanju jasno, da tudi za njega velja, da ne hodi le v službo, ampak morje meri in proučuje kot poslanstvo. Ker je že res, težko je fenomene in spremembe, ki jih kot posledico podnebnih sprememb nenehno servira morje, obravnavati le v času delovnika. Najbrž je zato tudi deskar na vodi. Najbrž. Morja pač ne odložiš po koncu službe.
Mediteran se segreva hitreje in severni Jadran še hitreje
Najbolj opazna, prva posledica spremenjenega podnebja je dvig temperature morja, pripoveduje na obali tik ob morju. Škoda bi bilo enega zadnjih prijetnih septembrskih dni zapraviti v pisarni postaje. A k bistvu, oceanograf najprej predloži dejstva: “Mediteran se že tako segreva hitreje kot ostala morja, severni Jadran pa še posebej hitro, tako imamo povprečno površinsko temperaturo vode tukaj že več kot dve stopinji ali pa vsaj dve stopinji višjo od predindustrijske dobe. Pariški dogovor je stopinjo in pol za atmosfero. Morje je to že davno preseglo in je že čez dve stopinji toplejše.”
Več o njegovem pričevanju in posledicah podnebnih sprememb si preberite na spletni strani Večer.
Oglej si še ostale objave
Ministrstvo in Mestna občina Ljubljana (MOL) sta danes na redni novinarski konferenci MOL predstavila pilotni projekt začasne preureditve dela Miklošičeve ceste. Projekt v okviru evropskega projekta Aktivna dostopnost do javnega […]
Energetski svetovalci opažajo, da ljudje danes veliko pogosteje kot o ogrevanju razmišljajo o hlajenju. Dolgotrajni vročinski valovi spreminjajo način prenov in gradnje hiš, vse več pa je tudi energetske revščine. […]







