Prometna politika je tesno prepletena z drugimi politikami, kar zahteva medresorsko sodelovanje za učinkovito prostorsko načrtovanje. To je bila osrednja tema strokovnega posveta ob svetovnem dnevu trajnostnega prometa, kjer so predstavili projekte za spodbujanje trajnostnih oblik prometa.

Video: Jakob Pintar, STA

Ob drugem svetovnem dnevu trajnostnega prometa je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v Ljubljani organiziralo posvet, na katerem so strokovnjaki razpravljali o trajnostni mobilnosti, večmodalnih vozliščih in prometnih koridorjih. Direktor direktorata za prometno politiko, Darko Trajanov, je ob dogodku za STA poudaril, da so želeli opozoriti na medsebojno vplivanje prometne in drugih politik.

»Prostorska politika, organizacija dejavnosti in raba prostora vplivajo na prometne potrebe. Prav medresorsko sodelovanje je ključno za reševanje teh vprašanj,« je pojasnil Trajanov.

Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za prometno politiko, Ministrstvo za okolje podnebje in prostor

Udeleženci so predstavili projekte za krepitev trajnostne mobilnosti. Eden od njih je LIFE Care4Climate, ki vključuje steber trajnostne mobilnosti. Koordinatorica stebra Pia Primec z direktorata za prometno politiko je povedala: »S sistemskimi rešitvami, kot so strokovne podlage, smernice in priročniki, želimo oblikovati celostno prometno načrtovanje, ki bo vključevalo občinske in regionalne strategije.«

Pia Primec, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Na posvetu je bil predstavljen tudi mobilnostni načrt ministrstva, ki ga je predstavila Staša Kraljič z ministrstva. Dokument analizira dostopnost ustanove ter priložnosti za izboljšanje trajnostnega prihoda zaposlenih na delo. »Ministrstvo želi postati referenčna institucija na tem področju in izboljšati pogoje za uporabo trajnostnih oblik mobilnosti zaposlenih in obiskovalcev,« je dodala Kraljič.

Staša Kraljič, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Janez Nared iz Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je predstavil projekt razvoja ob prometnih koridorjih in vozliščih. Osrednja ideja projekta je zgoščevanje poselitve ob prometnih povezavah, zlasti v kilometrskem pasu od železniških postaj. »Tako lahko ustvarimo okolja z učinkovitim javnim prevozom, raznolikimi storitvami in zelenimi površinami, ki spodbujajo aktivne oblike mobilnosti, kot sta hoja in kolesarjenje,« je pojasnil.

Dr. Janez Nared, znanstveni svetnik, ZRC SAZU

Med pomembnejšimi predstavitvami je bil tudi projekt kolesarskih povezav, ki ga je predstavila Alma Zavodnik Lamovšek z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Cilj projekta je spodbujanje vsakodnevnega kolesarjenja, tudi na daljših razdaljah, ter prilagajanje povezav različnim tipom uporabnikov.

Izr. prof. dr. Alma Zavodnik Lamovšek, Univerza v Ljubljani

Na okrogli mizi so razpravljali o vplivu prostorskega razvoja na promet in o potrebi po usklajevanju prostorskega in prometnega načrtovanja. Moderator Aidan Cerar z Inštituta za politike prostora je poudaril, da je za zmanjšanje potreb po potovanjih ključno izboljšati dostopnost storitev in delovnih mest. Sogovorniki so izpostavili tudi pomen vzgoje mlajše generacije, saj veliko otrok v šolo še vedno prihaja z avtomobili.

dr. Aidan Cerar, IPoP – Inštitut za politike prostora

Fotografije z dogodka

Foto: Daniel Novakovič, STA