Na sedežu Združenih narodov v New Yorku je včeraj popoldan potekalo zasedanje ob mednarodnem dnevu čiste energije, ki ga obeležujemo 26. januarja. Mednarodni dan čiste energije je pomembna priložnost za ozaveščanje in spodbujanje ukrepov za pravičen in vključujoč prehod na čisto energijo, ki koristi ljudem in planetu. Čista energija ima ključno vlogo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, zagotavljanju dostopa do zanesljivih virov energije in doseganju podnebnih ciljev Pariškega sporazuma ter Agende 2030 za trajnostni razvoj.

Foto: Raphael Pouget/UNICEF

Mednarodni dan čiste energije

Združeni narodi bodo v nedeljo, 26. januarja, obeležili drugi Mednarodni dan čiste energije, ki predstavlja platformo za ozaveščanje in mobilizacijo ukrepov za pravičen in vključujoč prehod na čisto energijo v korist ljudi in planeta. V okviru širših aktivnosti za ozaveščanje je Oddelek za ekonomske in socialne zadeve ob tej priložnosti organiziral posebno zasedanje, ki so ga soorganizirali sopredsedujoči Skupine prijateljev trajnostne energije (Danska, Etiopija, Norveška in Pakistan). Na zasedanju je stališče do čiste energije izrazila tudi predstavnica Slovenije.

Slovenija zavezana čisti energiji

Slovenija je zavezana doseganju ciljev trajnostne energetike in odločno podpira prizadevanja za potrojitev zmogljivosti obnovljivih virov energije po vsem svetu do leta 2030 in podvojitev povprečne globalne energetske učinkovitosti do leta 2030. V tej luči tudi minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer ponovno poudarja, da je za Slovenijo veliko priznanje, da je nedavno izvoljena za predsedstvo 15. skupščine Mednarodne agencije za obnovljive vire energije (angleško The International Renewable Energy Agency – IRENA): »Ključno vodilo našega predsedovanja v naslednjem letu je pospešitev globalnega prehoda na obnovljive vire energije, kar je tudi zaveza s podnebne konference COP28.« Minister poudarja, da je naš dosedanji dialog na zasedanju IRENA že prispeval k oblikovanju trajnostnih energetskih politik in krepitvi podnebnih ciljev: »Obnovljive vire energije vidimo kot nepogrešljiv steber na poti k podnebni nevtralnosti ter ključen dejavnik diverzifikacije energetskih virov in krepitve energetske varnosti.«

Slovenija sicer posebno pozornost namenja pravičnemu zelenemu prehodu. Globalni premik k čisti energiji spodbuja ne le okoljsko trajnost, temveč tudi družbeni napredek, saj zmanjšuje energetsko revščino, izboljšuje zdravstvene rezultate in ustvarja vključujoče gospodarske priložnosti.

Slovenija na področju čiste energije dosega preboje

Slovenija je lani zabeležila pomembne dosežke na področju obnovljivih virov energije. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije znašal 25,1 odstotka, kar prvič pomeni, da Sloveniji za dosego ciljev ni bilo treba uporabiti mehanizma statističnega prenosa.

S tem se Slovenija uvršča nekoliko nad evropsko povprečje, saj obnovljivi viri v Evropski uniji predstavljajo 24,5 odstotka vse porabljene energije. Podatki Eurostata kažejo, da se je ta delež od leta 2023 povečal za več kot 150 odstotkov, medtem ko je v Sloveniji narastel zgolj za dobrih 36 odstotkov, saj so obnovljivi viri energije pri nas že leta 2003 predstavljali kar 18,4 odstotka.

Slovenija v bodoče še bolj ambiciozna

Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo načrtujejo, da bodo s prenovljenim Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN) do leta 2030 dosegli vsaj 30- do 35-odstotni delež rabe obnovljivih virov energije. Kot je minister Kumer že večkrat poudaril, pa cilji na ravni EU od ministrstva zahtevajo še bolj konkretno ukrepanje za dosego ambicioznih ciljev.

Minister ponavlja, da s kombinacijo čim več vrst tehnologij za domačo proizvodnjo elektrike, ki temeljijo na obnovljivih virih, lahko zmanjšamo odvisnost od uvoženih fosilnih virov in od uvoza elektrike. Hkrati v razpršenih tehnologijah vidi zagotovilo za domačo oskrbo z nizkoogljično in cenovno dostopno električno energijo. »Bolj razpršen elektroenergetski sistem, ki temelji na obnovljivih virih energije, lahko prispeva k bolj uravnoteženemu regionalnemu razvoju in zmanjšanju energetske revščine. V tem kontekstu vidimo tudi pomembno vlogo energetskih skupnosti in njihove neposredne koristi lokalnemu prebivalstvu po vsej državi,« še poudarja minister Kumer.