Pri pridelavi, predelavi in distribuciji hrane nastane skoraj tretjina svetovnih od človeka povzročenih emisij toplogrednih plinov. Oskrba s hrano je pomembno gonilo podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti, hkrati pa je zaradi sprememb v okolju čedalje bolj ogrožena.

Infografika: Umanotera

Zeleno javno naročanje je eden najmočnejših vzvodov za spodbujanje trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva ter zmanjševanje škodljivih vplivov potrošnje na okolje. Z bolj trajnostnimi izbirami postavlja zgled, sporoča svojo zavezanost tem vrednotam in spodbuja tudi druge, da mu sledijo. Hrana pa je pri tem ena izmed najvplivnejših kategorij.

Oskrba javnih zavodov z ekološkimi, lokalno pridelanimi in sezonskimi živili ter skrb za to, da hrana ne pristane med odpadki, je tako pomemben del prehoda v podnebno nevtralno družbo in krožno gospodarstvo. Tudi v Sloveniji verjamemo v kakovost lokalno pridelane hrane. A zeleno javno naročanje ekološke hrane iz lokalne pridelave velja v praksi za težavno. Njena ponudba je omejena in razdrobljena.

Da bi pokazali, da je zeleno javno naročanje lahko zastavljeno drugače in bolj ambiciozno, so pri Umanoteri pripravili video o praksah zelenega javnega naročanja na avstrijskem Koroškem. 

Avstrijska Koroška je namreč dežela z enim največjih deležev ekološkega kmetijstva v Evropi. Ta zaseda dobrih 25 odstotkov kmetijskih površin, kar je dvakrat več kot v Sloveniji.

Že vrsto let sistematično krepijo lokalno verigo oskrbe s hrano in v to vključujejo kmetijske pridelovalce, organizacije javnega sektorja (predvsem vrtce in šole) in številne službe, ki skrbijo za povezovanje, informiranje, usposabljanje in druge podporne aktivnosti. Prizadevajo si tudi, da se čim več pridelkov porabi lokalno, da so oskrbne verige kratke.

Njihov cilj je zagotavljanje zdrave prehrane, ohranjanje zdravega okolja ter krepljenje lokalnega krožnega gospodarstva in kmetijstva, ki je odporno na podnebne spremembe. V kriterije za javno naročanje so zato vgradili zahteve v zvezi z izvorom in bolj trajnostnim načinom pridelave hrane ter dosegli zavidljivo raven oskrbe šol, vrtcev, zdravstvenih in drugih ustanov s trajnostno hrano, ki je pridelana na koroških kmetijah.

Veronika Gschöpf-Prochazka, Bio-Austria Kärnten: “Prednosti zelenega javnega naročanja živil za ekološke kmete so jasne: povečuje se povpraševanje po ekoloških živilih in lepo je, če jih lahko kmetije tudi ponudijo, seveda na različnih področjih: mlečne izdelke, žitarice, meso, jajca, po možnosti tudi sadje in zelenjavo. Čim več, tem bolje. Če si ogledamo avstrijski akcijski načrt za trajnostno javno naročanje, ta določa, da bomo morali od leta 2030 v javnih zavodih vsaj 55 odstotkov sredstev za nabavo hrane nameniti ekološkim živilom. To so res ogromni zneski, po katerih se lahko ponudijo ekološka živila, po možnosti iz domače pridelave.”

Za doseganje ambicioznih ciljev na področju oskrbe z ekološkimi živili pa je potrebna visoka stopnja ozaveščenosti, usmerjena politika in stabilna podpora trajnostnemu kmetijstvu.

Sarah Katholnig, podžupanja Mesta Beljak: “Zelo pomembno je, da politika (za zeleno javno naročanje živil) nameni denar. S tem damo otrokom možnost, da spoznajo, kaj je hrana, kako je pridelana in da to znanje v obliki zdrave prehrane ohranijo tudi, ko odrastejo. Na drugi strani pa moramo nujno krepiti kmetijstvo v naši regiji. Z zelenim javnim naročanjem tako dosežemo dve dobri stvari naenkrat.”

Vir: Umanotera