V ponedeljek, 10. februarja, so se člani Podnebnega sveta sestali na 14. redni seji, na katero so vabili tudi široko zasedbo gostov. Te so seznanili s predlogi ukrepov s področja transporta, predstavili njihove sinergijske učinke in primere dobre prakse njihovega uvajanja v primerljivih okoljih v tujini. Prisotni so sodelovali v multidisciplinarni izmenjavi stališč in v konstruktivni razpravi predstavili več rešitev za izboljšanje razmer v slovenskem prometu.

Delež izpusta toplogrednih plinov iz naslova prometa raste

Člani Podnebnega sveta so uvodoma predstavili podatke, ki kažejo na rast deleža izpustov toplogrednih plinov iz naslova prometa in zaskrbljujoč trend glede na cilj doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Podatki prikazujejo trend večanja števila prevoženih kilometrov, ki jih na slovenskih cestah opravi domače prebivalstvo in tujci, kar velja tudi za tovorni promet. Večji pritisk na domačo cestno infrastrukturo pa predvideva tudi Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN).

Podnebni svet ob tem skrbi podatek, da so slovenska gospodinjstva po deležu izdatkov za promet v samem vrhu med državami članicami Evropske unije. Uvodno predstavitev so člani Podnebnega sveta sklenili z opozorilom, da zunanji stroški prometa v Sloveniji predstavljajo veliko finančno breme tudi zaradi prometnih nesreč, onesnaževanja zraka, škode na habitatih, zastojev in hrupa.

Nižanje maksimalne dovoljene hitrosti vožnje

Med pregledom možnih ukrepov s področja transporta so člani predlagali spremembe v maksimalni dovoljeni hitrosti vožnje na avtocestah in v naseljih ter predstavili sinergijske učinke omejitev dovoljene hitrosti vožnje. Ti bi privedli do zmanjšanja števila prometnih nesreč in zastojev, zmanjšali porabo goriva in s tem izdatke za transport, zmanjšali onesnaževanje zraka z delci in plini in znižali emisije toplogrednih plinov, izboljšali pretočnost prometa in v času večje prometne obremenitve skrajšali potovalne čase.

Ob tem so predstavniki Ministrstva za infrastrukturo (MZI) dodali, da je celovit pristop k varni in varčni vožnji lahko še bolj pomemben kot samo nižanje hitrosti, svetovalka predsednice RS za podnebne politike pa je predlagala, da bi obstoječe pobude za varen in okoljsko odgovoren promet lahko podkrepili tudi z ozaveščevalno kampanjo, ki bi javnosti predstavila cenovne koristi varne vožnje in jo motivirala k spreminjanju prometne prakse.

Člani Podnebnega sveta so poudarili, da je ukrep omejevanja hitrosti v naseljih ključen za hitro in učinkovito povečanje varnosti otrok, pešcev in kolesarjev, zaradi enakomernejših hitrosti pa v času prometnih konic prihaja tudi do izboljšanja potovalnih časov. Dodali so, da v mnogih slovenskih naseljih ni prostora za ureditev dodatnih pločnikov in kolesarskih stez in je zato umiritev hitrosti vožnje edini res učinkovit ukrep za povečanje varnosti. Tovrstni ukrepi v tujini so pokazali izboljšanje na vseh omenjenih področjih.

Pristojbine za CO₂ naj bodo vključene v cestninjenje

Podnebni svet je izrazil tudi podporo ukrepu za vključitev pristojbine za CO₂ v cestninjenje. Predstavniki DARS so glede cestninjenja pojasnili, da je plačilo cestnine sestavljeno iz infrastrukturne pristojbine, iz pribitka ter iz zunanjih stroškov, ki so lahko vezani na CO₂ ali na hrup in onesnaževanje zraka. Za slednje Direktiva o evrovinjeti državam članicam nalaga, da jih morajo pričeti zaračunavati z marcem 2026, pri zunanjih stroških za CO₂ pa direktiva predvideva več možnosti z ali brez diferenciacije infrastrukturne pristojbine.

Dodatno na DARS pojasnjujejo, da je višina infrastrukturne pristojbine določena metodološko, z njo pa se krijejo stroški cestninskih cest, omogoča vračanje kreditov in vzdrževanje cest, vključno s financiranjem ukrepov, ki prispevajo k varovanju okolja. Zaključili so, da s cestninskimi ukrepi že zdaj vplivamo na naraščajoči trend deleža obnovljivih virov energije v prometu, z njimi pa ne moremo pričakovati zmanjševanja prometa, temveč z zagotavljanjem alternativnih oblik prevoza – denimo po železniškem omrežju. Najboljši način za stimulativno cestninjenje DARS vidi skozi diferenciacijo infrastrukturne pristojbine, s čimer bi se čistejšim vozilom omogočilo plačevanje nižjih cestnin in s tem voznike dodatno spodbudilo v smer elektrifikacije.

Na sejo vabljeni predvsem predstavniki odločevalcev na področju prometa

Na povabilo Podnebnega sveta so se seje med drugim udeležili Uroš Vajgl, državni sekretar, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), Andrej Gnezda, generalni direktor Direktorata za podnebne politike, MOPE, Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za prometno politiko, MOPE, mag. Andrej Rajh, državni sekretar, MZI, Tanja Kocjančič, vodja Sektorja za cestni promet, MZI, Branka Videtič, direktorica cestninjenja, DARS, dr. Peter Gašperšič, vodja službe za trajnostni razvoj, DARS in mag. Eva Tomič, svetovalka predsednice Republike Slovenije za podnebne politike in človekove pravice, Urad predsednice Republike Slovenije.