V tem tednu obeležujemo vrsto evropskih in svetovnih dni, ki nas opominjajo na naš odnos do narave, njen pomen za življenje ter smoter njenega ohranjanja za prihodnje generacije: 20. maja svetovni dan čebel, 21. maja evropski dan Nature 2000, 22. maja mednarodni dan biotske raznovrstnosti in 24. maja evropski dan parkov.
Narava v Sloveniji je med bogatejšimi v Evropski uniji. Skozi generacije smo jo ohranili v takšni meri, da več kot 40 odstotkov Slovenije predstavljajo območja posebnega pomena (Natura 2000, zavarovana območja in naravne vrednote). V Sloveniji je tako 355 območij Nature 2000, ki pokrivajo dobrih 37 odstotkov ozemlja države.
Ponašamo se z zelo dolgo tradicijo varstva narave, ki jo v sedanjem času nadaljuje veliko organizacij, društev in posameznikov: poleg Ministrstva za naravne vire in prostor in Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, upravljavcev parkov in drugih izvajalcev javnih služb kot sta Zavod za gozdove Slovenije in Zavod za ribištvo Slovenije tudi raziskovalne in strokovne institucije.
Pomemben del prispevajo tudi vse nevladne organizacije, ki delujejo na področju ohranjanja narave in varstva okolja. V aktivno ohranjanje narave se vključujejo tudi ostali sektorji – načrtovalci prostora, urejevalci vodotokov, gozdarji, lovci, ribiči, kmetovalci, lastniki zemljišč in lokalne skupnosti ter regionalne razvojne agencije.
Z vsakoletnim obeleževanjem svetovnega dneva čebel ozaveščamo o ključni vlogi opraševalcev pri ohranjanju zdravja ljudi in planeta ter o številnih izzivih, s katerimi se pri tem soočamo. Ta dan praznujemo od leta 2018, zahvaljujoč prizadevanjem Republike Slovenije, ki je skupaj z drugimi deležniki Generalno skupščino OZN spodbudila k razglasitvi 20. maja za svetovni dan čebel.
Letos poteka praznovanje svetovnega dneva čebel pod geslom Čebele navdihuje narava, da nas vse hranijo. S tem geslom želimo ozavestiti ključno vlogo opraševalcev pri obnovi ekosistemov, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter prehranski varnosti in prehrani. Več opraševalcev pomeni več oprašenih cvetov in s tem potencialno boljši pridelek. Poleg omogočanja pridelka opraševalci tudi izboljšujejo kakovost in raznolikost hrane. Zato je opraševanje bistvenega pomena za agroživilske sisteme, saj podpira pridelavo več kot 75 odstotkov svetovnih pridelkov, vključno s sadjem, zelenjavo, oreščki in semeni.
V državah članicah Evropske unije 21. maja obeležujemo dan največjega naravovarstvenega omrežja na svetu Natura 2000. Na ta dan sta bila leta 1992 sprejeta program LIFE in Direktiva EU o habitatih. Slednja je skupaj z Direktivo o pticah postala podlaga za evropsko mrežo varovanih območij Natura 2000. V Sloveniji smo območja Nature 2000 razglasili ob vstopu v Evropsko unijo leta 2004 v skladu z obvezami Evropske unije.
Z vstopom v Evropsko unijo in razglasitvijo območij Nature 2000 smo v Sloveniji pridobili tudi možnost črpanja evropskih sredstev za ohranjanje teh območij. Priložnosti za različne sektorje predstavljajo projekti za konkretne akcije na terenu za izboljšanje stanja ciljnih živalskih in rastlinskih vrst ter obnove življenjskih okolij (na primer vzpostavitev travnikov, obnova vodotokov); podprte so tudi komunikacijske aktivnosti, postavitev infrastrukture za obisk (naravoslovne poti, informacijski centri), kar izboljšuje tudi turistično ponudbo območja.
Leta 1992 je bila v Rio de Janeiru sprejeta Konvencija Združenih narodov o biotski raznovrstnosti (angleško Convention on Biological Diversity). Program Združenih narodov za okolje (angleško United Nations Environment Programme – UNEP) pa je v spomin na začetek veljavnosti konvencije 22. maj razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti.
V tem duhu je Svet Evropske unije junija lani sprejel Uredbo o obnovi narave. Krovni cilj uredbe je do leta 2030 obnoviti vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij EU, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo. MNVP pripravlja Nacionalni načrt za obnovo narave, ki bo ključni dokument za izvajanje uredbe o obnovi narave. V proces bodo vključeni vsi relevantni resorji in civilna družba. Cilj je dolgoročna in trajna obnova biotske raznovrstnosti na območju Slovenije ter doseganje splošnih ciljev na področju blažitve podnebnih sprememb, prilagajanja podnebnim spremembam in varstva tal ter izboljšanja prehranske varnosti.
Evropski dan parkov je spominski dan za zavarovana območja po Evropi, ki ga je leta 1999 uvedla zveza EUROPARC (spletna stran v angleščini), da bi poudarila pomen zavarovanih območij po vsej Evropi. Ob letošnjem dnevu s sloganom Skupaj za naravo (spletna stran v angleščini) vabijo k raziskovanju ključnih partnerstev za podporo ohranjanju narave tako znotraj in izven zavarovanih območij.
Ob letošnjem dnevu se sprašujemo, kako lahko skupaj delamo na tem, da ustvarimo najboljše za naravo in ljudi ter zagotovimo odpornost teh območij v spreminjajočem se svetu.
V Sloveniji so zavarovana območja povezana v Skupnost naravnih parkov Slovenije, ki bo obeležitev Evropskega dneva parkov nadgradila s Tednom naravnih parkov Slovenije. Med 22. in 29. majem bodo v okviru praznovanja ponudili številne, večinoma brezplačne dogodke po vsej Sloveniji. Slovenski naravni parki so prav gotovo izjemne lokacije, ki ponujajo raznolike možnosti za z naravo povezana doživetja.
V parkih potekajo tudi številne dejavnosti vključevanja in ozaveščanja javnosti. Naravoslovni dnevi, vodeni ogledi in delavnice obiskovalce spodbujajo k spoznavanju značilnih rastlinskih in živalskih vrst ter razumevanju pomena varstva narave. Slovenski naravni parki tako ostajajo stičišča narave, izobraževanja in trajnostnega razvoja.
Slovenija je svoja zavarovana območja ustanovila na podlagi nacionalne zakonodaje o ohranjanju narave, evropskih direktiv (Natura 2000) in ratificiranih mednarodnih sporazumov (Ramsarska konvencija o mokriščih, Konvencija o ohranjanju svetovne naravne in kulturne dediščine). Zavarovana območja prekrivajo 14 odstotkov površine Slovenije. Imamo en narodni park, štiri regijske parke in 47 krajinskih parkov, ki sodijo med širša zavarovana območja, ter en strogi naravni rezervat, 62 naravnih rezervatov, 1.097 naravnih spomenikov in 113 spomenikov oblikovane narave, ki sodijo med ožja zavarovana območja. V teh območjih lahko doživimo razkošje biotske raznovrstnosti naše geografsko izjemno raznolike dežele.
Več informacij najdete na spletni strani Ministrstva za naravne vire in prostor.
Oglaševalska kampanja z močnim vizualnim sporočilom nagovarja slehernega posameznika. Namen kampanje je spodbuditi čustveni odziv, izzvati razmislek o naših trenutnih okoljskih praksah in nas motivirati za spremembe v smeri bolj trajnostnega življenja.
S podnebnimi spremembami, vetrolomi in lubadarskimi žarišči se je bolj uveljavila strojna sečnja, ki je do gozda agresivnejša. Da je bila glede podnebnih sprememb pred leti nekoliko skeptična, saj je […]
Gozdarski inštitut Slovenije v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE skrbi tudi za ozaveščanje šolarjev o pomenu ohranjanja travnikov – tako z vidika biotske pestrosti kot blaženja podnebnih sprememb. Na naravoslovnih dnevih, […]
