Julij je postregel z izrazito vremensko nestanovitnostjo, ki je ponovno opozorila na realnost podnebnih sprememb. Vročinski valovi, temperature nad 35 °C, močna neurja s točo, vetrolomi in poplave so povzročili škodo ter vplivali na zdravje ljudi in stabilnost okolij. Prav takšni ekstremni dogodki vse bolj potrjujejo nujnost prilagajanja na podnebne spremembe tudi na lokalni ravni, kar se odraža v vse številčnejših pobudah in projektih, ki jih občine uvajajo v sodelovanju z državnimi in evropskimi institucijami.

Med najbolj odmevnimi projekti prilagajanja podnebnim spremembam je tudi projekt LIFE4ADAPT, v okviru katerega je SOS sodelovala na dvodnevnem usposabljanju o finančnem participativnem pristopu (FPA), inovativnem orodju za vključevanje občanov v oblikovanje lokalnih rešitev, ki nadgrajuje izkušnje participativnega proračuna in krepi odpornost skupnosti.

Pomembno strateško podlago za lokalno ukrepanje predstavlja sprejeti Podnebni zakon, ki prvič sistematično vključuje lokalno raven kot ključno za izvajanje prilagoditvenih ukrepov. Občine bodo morale podnebne smernice vključiti v prostorske akte ter aktivno sodelovati pri pripravi regionalnih akcijskih načrtov. Zakon predvideva tudi dostop do pomembnih finančnih virov – približno dve milijardi evrov iz evropskih skladov do leta 2032, del katerih bo namenjen prav lokalnim projektom, povezanih z energetsko prenovo stavb, zeleno mobilnostjo in zaščito pred vremenskimi ujmami. Na predlog odloka o porabi sredstev Sklada za podnebne spremembe je SOS že podala pripombe in pozvala k večjemu sodelovanju z občinami ter pogumnejšemu vključevanju ukrepov za povečanje lokalne odpornosti.

Na področju vključevanja skupnosti se vse več pozornosti namenja mladim. Kulturno izobraževalno društvo PiNA je organiziralo mednarodni spletni seminar o participaciji mladih, kjer so bile predstavljene dobre prakse iz več držav, vključno z uspešnimi slovenskimi primeri participativnega proračuna za mlade. Tudi na mednarodni ravni občine uvajajo učinkovite ukrepe – od dunajskih »Cool Streets«, ki z naravnimi senčili in vodo blažijo mestne toplotne tokove, do francoskih primerov kot je odstranjevanje betonskih brežin in vračanje naravnih rečnih strug za boljšo poplavno varnost. Slovenske občine imajo danes na voljo vedno več znanja, orodij in podpore, da podnebne spremembe ne ostanejo le izziv, temveč postanejo priložnost za dolgoročno trajnostno preobrazbo.

Ob tem je izšla tudi nova publikacija v slovenščini Možnosti prilagajanja.